Kako prepoznati podjetje v težavah, preden postane vaš problem

Vsako šesto slovensko podjetje je po zakonu dolgoročno plačilno nesposobno. Večina njihovih poslovnih partnerjev tega ne ve. Bonitetna hiša CompanyWall je za Lider.si pripravila pregled sedmih kazalnikov, na katere je treba biti pozoren, preden stopite v posel z novim partnerjem ali poglobite sodelovanje z obstoječim.

Podjetja, ki končajo v stečaju, ne propadejo čez noč. Znaki so vidni mesece, pogosto leta vnaprej, a jih poslovni partnerji prezrejo ali pa jih preprosto ne znajo brati.

Ko obveznosti podjetja presežejo vrednost sredstev, podjetje dolguje več, kot je vredno. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) domnevo insolventnosti vzpostavlja že pri nižjem pragu, ko nakopičena izguba doseže polovico osnovnega kapitala in je ni mogoče pokriti iz rezerv. Negativni kapital je od tega praga že daleč. Takšno podjetje je po zakonu potencialno insolventno, četudi še vedno posluje in izdaja račune, a presenetljivo malo poslovnežev ta podatek v bilanci dejansko preveri.

Blokiran transakcijski račun pomeni, da je upnik, pogosto davčna uprava, že sprožil izvršbo in da podjetje ne zmore poravnati zapadlih obveznosti. Enkratna blokada, ki traja dan ali dva, je lahko posledica administrativne napake. Ponavljajoče se blokade ali blokada, ki se vleče več tednov, so povsem druga zgodba. CompanyWall pri oceni tveganja ne gleda le na dejstvo blokade, ampak na vzorec, kako pogosto, kako dolgo in v kakšnih zneskih.

Manj očiten, a zgovoren kazalnik je zamuda pri oddaji letnega poročila AJPES. Podjetja morajo poročila oddati do konca marca za preteklo leto. Ko podjetje zamudi ta rok, gre bodisi za neurejenost bodisi za to, da so številke tako slabe, da jih lastniki ne želijo razkriti. Pravočasna oddaja je del dinamične bonitetne ocene in že samo zamujanje oceno poslabša.

Menjava vodstva enkrat v petih letih je običajna. Ko se direktor zamenja dvakrat v enem letu ali ko se lastniška struktura zaplete z verigo podjetij, ki se registrirajo in brišejo v hitrem zaporedju, gre pogosto za slamnato podjetje ali za pripravo na organiziran izstop iz obveznosti.

Prihodki lahko upadejo, ker je podjetje izgubilo ključno stranko, obveznosti narastejo, ker je vložilo sredstva v nov obrat. Vsako od teh gibanj je samo po sebi neškodljivo. Oboje obenem pa pomeni, da podjetje financira tekoče poslovanje z dolgom, in to je nevzdržno.

Sodne izvršbe so javni podatki, a jih le redki sistematično spremljajo. Ena izvršba ni nujno razlog za skrb. Pet ali deset v zadnjem letu pove dovolj, podjetje sistematično ne plačuje obveznosti, upniki pa so izčrpali vse druge poti. CompanyWall te podatke zbira in vključuje v dinamično bonitetno oceno, ki jo posodablja dnevno.

Pozornost zahteva tudi nenavadno hitra rast brez ustrezne kapitalske podlage. Podjetje, ki v dveh letih potroji prihodke, a obenem nima lastnega kapitala in posluje izključno z dolgom, se ne širi, ampak napihuje. Ko eden od velikih kupcev zamudi plačilo ali ko banka zaostri pogoje, se tak balon konča v stečajnem postopku.

Noben od teh kazalnikov sam po sebi ni nujno usoden. Bonitetna ocena je ravno zato sestavljena iz statičnega in dinamičnega dela, ker šele kombinacija več dejavnikov pokaže dejansko sliko. Podjetje z eno kratkotrajno blokado in urejenimi bilancami je povsem drugačen primer kot podjetje z negativnim kapitalom, tremi menjavami direktorja in petimi izvršbami.

Bilance in izkaze poslovnega izida za vse gospodarske družbe objavlja AJPES, blokade transakcijskih računov so javne, izvršbe so dostopne na portalu e-sodstvo, insolvenčni postopki pa na portalu AJPES. Bonitetne hiše, med njimi CompanyWall, te podatke združujejo in prevajajo v enotno bonitetno oceno, ki omogoča hitro presojo. Cena preverbe je zanemarljiva. Cena, ki jo plačate, ko partner ne poravna svojih obveznosti, pa ni.