Padec nafte je ameriško črpalko pocenil za 15 odstotkov, slovensko le za sedem

Ameriški voznik za liter bencina odšteje okoli 0,89 evra, povprečni voznik v Evropski uniji 1,72 evra, čeprav oba točita gorivo iz iste svetovne nafte. Ko je cena surove nafte od maja padala, se je razlika razširila. Ameriško povprečje na črpalki se je s 4,55 dolarja za galono sredi maja spustilo na 3,86 dolarja v začetku julija, za približno 15 odstotkov. Regulirana cena bencina v Sloveniji je v istem obdobju padla za okoli sedem odstotkov, dizel se je 14. julija celo podražil za 5,1 odstotka.

Mednarodna agencija za energijo je v analizi prejšnji teden razhajanje pripisala višini trošarin. Povezanost med veleprodajnimi in maloprodajnimi cenami goriva je v ZDA 97-odstotna, najvišja med velikimi gospodarstvi, ker so ameriške trošarine bistveno nižje od tistih v državah OECD. Evropa se giblje pri okoli 90 odstotkih. Evropska črpalka nafti sledi, vsak premik pa do voznika pride oslabljen, ker fiksni davek pokrije večji del cene.

Ameriška uprava za energetske informacije ocenjuje, da surova nafta v ZDA pokriva približno polovico cene bencina, davki pa manj kot petino. Zvezna trošarina znaša 18,4 centa na galono, povprečna državna dodaja okoli 33 centov, oboje v fiksnem znesku. V Evropi trošarina in davek na dodano vrednost presegata polovico cene, v Sloveniji dosegata 57,8 odstotka in sta najvišja med članicami unije. Surova nafta predstavlja komaj četrtino cene, preostanek se ob padcu nafte ne spremeni.

Visoka obdavčitev drži cene visoko po vsej celini. Liter bencina je sredi julija v Nemčiji, Italiji in na Madžarskem presegal 1,80 evra, slovenskih 1,588 evra in hrvaških 1,54 evra pa sta med najnižjimi v regiji. Nikjer v Evropi se padec nafte ni prelil na črpalko tako kot v ZDA.

Slovenija znotraj tega okvira cene še dodatno gladi z regulacijo. Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko določa najvišje dovoljene cene po sedemdnevnem povprečju kotacij Platts in tečaju dolarja proti evru, marže trgovcev omejuje na 0,115 evra za liter. Model dnevne skoke uprosečuje in zamakne za nekaj dni. Najmočnejši vzvod je trošarina. Ko je nafta spomladi poskočila, jo je vlada znižala, pri dizlu na zakonski minimum 0,33 evra za liter, in začasno ukinila okoljsko dajatev. Ko nafta pada, se trošarina lahko vrne navzgor, znižanje pa se namesto k vozniku steče v proračun.

Pri dizlu udarec občutijo prevozniki. Cena litra je 14. julija zrasla za 8,3 centa. Avtobus ali tovornjak na sto kilometrov porabi med 25 in 35 litri in pri sto tisoč prevoženih kilometrih na leto sežge okoli 30 tisoč litrov. Podražitev pomeni okoli 2.490 evrov višjega stroška na vozilo letno, v panogi z nizkimi maržami in dolgimi pogodbami o prevozu. Dizel je gorivo logistike in tovornega prometa, njegova rast se prek prevoznih stroškov prenese v cene blaga.

Slovenska cena je protislovna. Kljub najvišjemu davčnemu deležu v uniji je bila cena bencina marca med petimi najnižjimi v EU, pri 1,44 evra. Absolutni znesek davka na liter, okoli 0,83 evra, je pod povprečjem unije, nizka je tudi cena goriva brez davkov.

Regulacija reže v obe smeri. Ko je Brent spomladi presegel 100 dolarjev za sod, je slovenska črpalka rasla počasneje od nemške in italijanske, kjer cene prosto sledijo trgu. Ameriški voznik, ki danes plačuje manj, je marca in aprila plačal celoten skok, ko se je povprečje na črpalki v dveh mesecih dvignilo za 37 odstotkov. Slovenca je regulacija takrat zavarovala pred vrhom, danes ga loči od celotnega padca.

Ameriška inflacija je junija dobila razbremenitev z bencinske črpalke in znižanje cen energije je prineslo glavnino padca. V Sloveniji so se cene prevoza maja zvišale za 5,5 odstotka in k letni inflaciji prispevale 0,8 odstotne točke, med vsemi skupinami največ takoj za stanovanjem in energijo.