Slovenija ima 399 bolniških postelj na 100.000 prebivalcev, v oskrbi starejših pa med najvišjimi v EU

Slovenija je imela leta 2024 le 399,08 bolniške postelje na 100.000 prebivalcev, za dobro petino manj od povprečja Evropske unije, ki je znašalo 507,35 postelje, kažejo zadnji podatki Eurostata. Število se je v treh letih znižalo s 412 na 405 in nato pod prag 400. Slovenske bolnišnice to uvršča v spodnjo tretjino unije, nad Nizozemsko z 221 in Španijo z 283 posteljami, pod Bolgarijo z 870, Nemčijo s 759 in Avstrijo s 655. Sosednja Hrvaška jih ima 558.

V dolgotrajni oskrbi je razmerje obrnjeno. Slovenija je istega leta beležila 1.107,55 postelje na 100.000 prebivalcev v domovih za starejše in drugih negovalnih ustanovah, kar jo postavlja v sam vrh unije, tik za Luksemburgom in pred večino zahodne Evrope. Več imajo le Nizozemska, Švedska in Belgija, z vrednostmi med 1.250 in 1.390 posteljami, na dnu lestvice pa sta Grčija z 20 in Bolgarija s 26.

Visoko število postelj v oskrbi starejših se ne prevede v enako dostopnost. Na sprejem v dom za starejše čaka okoli 16.000 ljudi, del zmogljivosti pa ostaja neizkoriščen zaradi pomanjkanja negovalnega kadra, opozarja Skupnost socialnih zavodov Slovenije.

Nizko število bolniških postelj samo po sebi ne pomeni preobremenjenega sistema. Zasedenost slovenskih bolnišnic je leta 2023 znašala 62 odstotkov, pod povprečjem unije, število odpustov pa 15.098 na 100.000 prebivalcev, prav tako pod povprečjem, ugotavljata OECD in Evropski observatorij za zdravstvene sisteme in politike v profilu slovenskega zdravstvenega sistema za leto 2025. Bolnišnice ne zapolnijo niti postelj, ki jih imajo.

Na zamenjavo kolka je mediana čakalne dobe v Sloveniji leta 2024 znašala 667 dni, blizu dveh let, na Poljskem 343 in na Madžarskem 209, kaže poročilo OECD Health at a Glance 2025.

Novi minister za zdravje Tadej Ostrc rešitve ne išče v dodatnih posteljah. Na srečanju s Strateškim svetom za zdravje pri Gospodarski zbornici Slovenije je napovedal reorganizacijo namesto nove reforme in večjo učinkovitost bolnišnic. “Ne želim si še enega poskusa reforme zdravstva, ampak njegovo reorganizacijo,” je dejal. Gospodarska zbornica zagovarja profesionalizacijo vodenja zdravstvenih zavodov in upravljanje na podlagi podatkov.

Sklep, da postelje niso ozko grlo, ne velja za vse. Švedska s 187 in Nizozemska z 221 posteljami sodita med najučinkovitejše sisteme v Evropi, kjer krajše ležalne dobe in premik k dnevni ter ambulantni obravnavi zmanjšujejo potrebo po hospitalizaciji, padec evropskega povprečja s 582 postelj leta 2009 na 507 pa sledi prav temu premiku. Sindikat zdravnikov Fides v javnem pismu opozarja na nasprotno, da zastarela infrastruktura in pomanjkanje bolniških postelj ostajata nerešena, bolnike pa lahko čaka obravnava na bolnišničnih hodnikih.

Zadnji podatek za Slovenijo ostaja pri 399,08 postelje na 100.000 prebivalcev, za leto 2025 ga Eurostat še ni objavil.