Kanadska ministrica za industrijo Mélanie Joly je v intervjuju za Financial Times sporočila, da bo njena vlada začela pogajanja z Brusljem za vključitev v evropski program Made in Europe. Gre za del industrijskega pospeševalnega akta, ki ga je Evropska komisija predstavila 4. marca letos in z njim uvedla zahteve po evropskem poreklu ter nizkem ogljičnem odtisu pri javnih naročilih v strateških sektorjih. Joly si prizadeva za usklajenost industrijske politike obeh strani Atlantika, kanadska in evropska podjetja pa bi po njeni viziji delovala pod enakimi pogoji.
Joly je izjavo podala med obiskom v Nemčiji in na Norveškem od 19. do 24. aprila. Na Hannover Messe 2026, največjem svetovnem industrijsko-tehnološkem sejmu, je predstavila kanadske zmogljivosti v napredni proizvodnji, avtomobilski dobavni verigi in obrambni industriji. Ob tem je napovedala 25 milijonov kanadskih dolarjev za 14 projektov v Nemčiji, ki je Kanadi največji izvozni trg znotraj EU.
Industrijski pospeševalni akt podpredsednika Evropske komisije Stéphanea Séjournéja določa minimalne deleže evropskih komponent pri javnem naročanju: 70 odstotkov za električna vozila, 25 odstotkov za aluminij in 25 odstotkov za cement. Zajema tudi jeklo, avtomobilsko industrijo in čiste tehnologije, od baterij in sončnih modulov do vetrnih turbin in elektrolitskih naprav. Komisija želi delež predelovalne industrije v BDP unije dvigniti z 14,3 odstotka leta 2024 na 20 odstotkov do leta 2035.
Uredba državam s prostimi trgovinskimi sporazumi z EU odpira možnost, da se njihovi izdelki obravnavajo enakovredno z evropskimi. Kanada in EU že delujeta v okviru sporazuma CETA, ki je od začetka provizorične uporabe leta 2017 dvostransko trgovino z blagom in storitvami povečal za 72 odstotkov na približno 125 milijard evrov leta 2024. A CETA ostaja nepopoln: od 27 držav članic ga je ratificiralo le 17, Ciper pa je ratifikacijo odklonil.
V obrambnem sektorju je Kanada že pridobila prednostni položaj. V okviru evropskega programa SAFE, ki z do 244 milijardami dolarjev posojil financira skupna obrambna naročila, lahko kanadska podjetja konkurirajo pod enakimi pogoji kot evropski dobavitelji. Dovoljeni delež kanadskih komponent v pogodbah znaša do 80 odstotkov, medtem ko za druge tretje države velja meja 35 odstotkov. Ottawa bo za vstop plačala 10 milijonov evrov in dodatne pristojbine, vezane na obseg sodelovanja.
Do programa Made in Europe vodi dolga pot. Predlog industrijskega pospeševalnega akta mora odobriti Evropski parlament in Svet EU, trialog je predviden za tretje četrtletje 2026. Komisija si je obenem pridržala pravico, da z delegiranimi akti zoži dostop partnerskim državam, ki ne ponujajo vzajemnega odprtja svojih trgov. Za Kanado ostaja negotovo, ali bo politično zbliževanje z Brusljem zadostovalo za formalni vstop v evropska javna naročila in subvencije onkraj obrambnega sektorja.
