Kilogram kave je v slovenskih trgovinah lani v povprečju stal 16,20 evra, kar je 80 odstotkov več kot leta 2020, ko je veljal devet evrov. Po podatkih Statističnega urada se je kava med decembrom 2024 in decembrom 2025 podražila za 32,9 odstotka, cene zelene kave na svetovni borzi pa so v zadnjih tednih padle na najnižjo raven v poldrugem letu.
Slovenci v povprečju popijejo okoli šest kilogramov kave na prebivalca na leto, največ je uvozimo iz Brazilije in Italije. Maloprodajne cene se gibljejo v koraku s svetovnim trgom, a z zamikom, saj pražarne in trgovci visoke nabavne cene iz prejšnjih mesecev na police prenašajo šele zdaj.
Arabika je februarja lani dosegla rekordnih 4,41 dolarja za funt, potem ko sta sušo in vročino občutila Brazilija in Vietnam, ki skupaj pridelata več kot dve tretjini svetovne kave. Cene zelene kave so se med letoma 2023 in 2025 skoraj podvojile, k rasti pa so prispevale tudi finančne špekulacije, saj nekateri pridelovalci zrna po berbi zadržujejo v skladiščih in računajo na nadaljnji dvig.
Avgusta lani je začela veljati petdesetodstotna ameriška carina na brazilsko kavo, ki je uvoz iz Brazilije v ZDA skoraj prepolovila, trgovinski tokovi pa so se preusmerili proti Evropi. Washington je kavo pozneje izvzel iz carin, potem ko so se cene za ameriške potrošnike občutno dvignile. Vhodne stroške dvigujejo tudi nova evropska uredba proti krčenju gozdov, ki od uvoznikov zahteva dokazila o sledljivosti, in daljše ladijske poti okoli Afrike zaradi napetosti v Rdečem morju.
Giuseppe Lavazza, predsednik italijanske skupine Lavazza, razmere opisuje kot popolno nevihto in ocenjuje, da se trg ne bo umiril, dokler Brazilija in Vietnam ne pospravita vsaj dveh zaporednih dobrih letin. Povpraševanje po kavi je kljub višjim cenam ostalo stabilno, kar pražarnam omogoča, da dvige nabavnih cen prenašajo naprej.
Brazilska agencija Conab za sezono 2026/27 napoveduje rekordni pridelek, kar znižuje borzne cene arabike. Trajnejši padec maloprodajnih cen je vseeno negotov, saj analitiki opozarjajo, da bi vremenski pojav El Niño jeseni lahko zamaknil dež v brazilskih nasadih in prizadel naslednji pridelek. Nizke svetovne zaloge in zamik pri prenosu cen pomenijo, da bodo slovenski potrošniki višje cene čutili še nekaj časa.
Skodelica espresa je v slovenskih lokalih lani v povprečju stala 1,86 evra, leta 2020 pa 1,29 evra.
