Kitajski hibridi so ušli carinam, Bruselj jih bo omejil na 350.000 na leto

Evropska unija bo uvoz kitajskih hibridov od 1. decembra omejila na 350.000 vozil na leto, kaže dokument, v katerega je imela vpogled agencija Bloomberg. Kvota zadeva vrsto vozil, ki je carine EU na kitajske električne avtomobile ne zajemajo. V Sloveniji so registracije novih hibridnih avtomobilov v prvih osmih mesecih zrasle za 60,1 odstotka glede na enako obdobje lani, kažejo podatki Združenja evropskih proizvajalcev avtomobilov (ACEA).

ACEA med hibride šteje polne in blage hibride. Teh je bilo v Sloveniji od januarja do avgusta registriranih 8.402. Priključnih hibridov so registrirali 1.778, za 31,2 odstotka več kot lani. Delež hibridov med 47.431 novimi osebnimi avtomobili, registriranimi v Sloveniji od januarja do avgusta, je 17,7 odstotka, kaže izračun Lider.si na podlagi podatkov ACEA. V EU je njihov delež 36,6 odstotka, kar jih po navedbah ACEA uvršča na prvo mesto med vrstami pogona.

Izravnalne carine, ki jih je EU oktobra 2024 uvedla za kitajske baterijske električne avtomobile, hibridov ne zajemajo, zato zanje velja le običajna desetodstotna uvozna carina. Mesečni uvoz kitajskih hibridov v EU se je po poročanju časnika Financial Times povečal s približno 3.800 vozil oktobra 2024 na okoli 50.000 julija letos. Delež hibridov med vsemi avtomobili, ki jih je EU uvozila iz Kitajske, je bil v prvem polletju 39 odstotkov, leta 2023 pa sedem odstotkov, kaže analiza pobude Global Trade Alert.

Vrednost kitajskega izvoza hibridov v EU se je v prvem polletju po kitajskih carinskih podatkih, ki jih navaja agencija Reuters, povečala na 7,5 milijarde dolarjev z 2,5 milijarde leto prej. Kitajske znamke so v Evropi od januarja do junija zasedle 14 odstotkov trga hibridov in 25 odstotkov trga priključnih hibridov, leta 2024 pa so v obeh segmentih imele po dva odstotka, navaja ACEA.

Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je v petek po dveh dneh pogovorov s kitajskim ministrom za trgovino Wang Wentaom na novinarski konferenci v Pekingu povedal, da sta strani dosegli skupno razumevanje o zmernejšem kitajskem izvozu hibridov in priključnih hibridov v EU. Izvoz se bo po njegovih besedah v štirih letih zmanjšal za nekaj milijonov vozil, dogovor pa odpira možnost zmanjšanja za več kot polovico. Od katere ravni bo zmanjšanje izračunano, ni pojasnil. Kvota bo po Bloombergovem poročanju od drugega leta rasla za šest odstotkov letno in bo veljala štiri leta.

„Nenadna in ostra destabilizacija evropskega trga skupaj s cenovnimi vojnami, kakršne zdaj potekajo na Kitajskem, bi močno škodila evropskemu gospodarstvu kot celoti,“ je v petkovi izjavi za javnost zapisala generalna direktorica ACEA Sigrid de Vries. Dogovor po njenih besedah lahko pomaga, da bo nova doba kitajske navzočnosti na evropskem trgu potekala urejeno. Predsednica nemškega združenja avtomobilske industrije VDA Hildegard Müller je dogovor po poročanju agencije dpa označila za prvi pozitiven signal, za dokončno oceno pa čaka na podrobnosti.

Predsednik uprave Renaulta François Provost je pred pariškim avtomobilskim salonom za Bloomberg povedal, da je Šefčoviča pred odhodom v Peking prosil, naj čim prej doseže dogovor. Brez dogovora bi po njegovih besedah prišlo do trgovinske vojne s Kitajsko, v kateri bi izgubili vsi. Provost od Bruslja pričakuje pravila o evropskem poreklu vozil, od kitajskih proizvajalcev pa naložbe v celotno evropsko dobavno verigo, ne zgolj v obrate za končno sestavo. Renault je po njegovih besedah v naslednjih petih letih pripravljen v Franciji vložiti še deset milijard evrov, če bo imel za to politično in družbeno podporo.

Kako se bo dogovor poznal pri cenah, ki jih plačujejo kupci, za zdaj ni jasno, ker mehanizem še ni dorečen. Šefčovič na novinarski konferenci ni želel povedati, ali bo EU posegla po kvotah ali po carinah. Uvoz priključnih hibridov v EU se je v dvanajstih mesecih do septembra povečal za 86 odstotkov, njihove cene pa so se znižale za 20 odstotkov, navaja specializirana publikacija Automotive World. Analitiki banke Jefferies po poročanju agencije Reuters ocenjujejo, da bi dogovor kitajske proizvajalce lahko usmeril k dražjim modelom in povečal pritisk na nemške premijske znamke. Pri banki Citi opozarjajo, da so izvedbena pravila, količinske omejitve in morebitne spodnje meje cen še predmet tehničnih pogajanj.

Tri dni pred začetkom pogovorov v Pekingu sta francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Friedrich Merz predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen poslala pismo, v katerem zahtevata nove trgovinske instrumente, je poročala agencija Reuters. V priloženem dokumentu opozarjata na nujnost ukrepov pri uvozu kemikalij, plastike PET in hibridnih vozil. Kitajsko ministrstvo za trgovino je še 18. septembra v izjavi prostovoljne omejitve izvoza označilo za hudo kršitev pravil Svetovne trgovinske organizacije. V skupni izjavi po pogovorih v Pekingu obe strani zdaj zatrjujeta, da je dogovor s temi pravili skladen.

Michael Putz, vodilni partner svetovalne družbe Automodicted, je na omrežju LinkedIn zapisal, da je Bruselj pristal na manjši kitajski val od tistega, ki ga je pričakoval, ustavil pa ga ni. Peking je po njegovih besedah prvič privolil v omejitev izvoza brez predhodne trgovinske preiskave, dogovor pa je v najboljšem primeru kratek predah sredi neurja. Tudi Šefčovič je pogovore označil le za prvi korak k uravnoteženju trgovine. EU je lani iz Kitajske uvozila za okoli 360 milijard evrov več blaga, kot ga je tja izvozila, navaja agencija dpa. Komisar je v Pekingu napovedal, da bo EU uporabila lastne instrumente, kjer dialog ne bo prinesel rezultatov.

Končno odločitev bodo po Šefčovičevih besedah sprejeli na Evropskem svetu. Voditelji držav članic EU se bodo v Bruslju sestali 15. in 16. oktobra.