Fiskalni svet je ocenil javnofinančne posledice koalicijske pogodbe vlade Janeza Janše za obdobje 2026-2030 in ugotovil, da bi polna uveljavitev načrtovanih ukrepov brez uravnovešenja strukturno poslabšala stanje javnih financ. V najslabšem scenariju, ki vključuje uveljavitev Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), vse finančno ovrednotene ukrepe iz koalicijske pogodbe in oster energetski šok, bi primanjkljaj dosegel do 8 odstotkov BDP.
Fiskalni svet ocenjuje koalicijske pogodbe od svoje ustanovitve. Tokrat je to že četrtič in ugotovitev je enaka kot vsakič, da koalicijska pogodba ne sledi najboljšim praksam. Od skupno okoli 130 identificiranih ukrepov jih je zgolj desetina opredeljenih dovolj konkretno, da je mogoče finančno ovrednotiti njihove posledice. To ni pomanjkljivost te koalicije specifično, to je sistemski problem slovenskega vladanja. Vsaka vlada napoveduje ukrepe brez cene, Fiskalni svet to ugotavlja in naslednja vlada naredi enako.
Med konkretnimi ukrepi, ki jih je mogoče ovrednotiti, izstopajo davčne razbremenitve. Uvedba socialne kapice pri 2,5-kratniku povprečne plače, postopen dvig splošne dohodninske olajšave, ukinitev 50-odstotnega dohodninskega razreda in dvig olajšave za mlade. Skupaj bi ti ukrepi saldo javnih financ poslabšali za okoli 1 odstotek BDP. Med mejnimi ukrepi izstopa takojšnja aktivacija vseh razpoložljivih zdravstvenih zmogljivosti, ki bi sama po sebi saldo poslabšala za 0,6 odstotka BDP. Skupni statični učinek konkretnih ukrepov znaša po oceni Fiskalnega sveta minus 1,4 odstotka BDP, mejnih pa dodatnih minus 0,9 odstotka BDP.
Izhodišče, iz katerega nova vlada štarta, je slabo. Saldo sektorja država je bil v letu 2025 v primanjkljaju 2,5 odstotka BDP, kar je že blizu maastrichtske meje. Delež prihodkov v BDP se je med letoma 2019 in 2025 sicer povečal, a je bilo povečanje deleža izdatkov za 5,8 odstotne točke BDP za dvakrat večje. Rast javne porabe v tem obdobju je bila v Sloveniji večja kot v povprečju EU.
Fiskalni svet in Evropska komisija ocenjujeta, da bo meja primanjkljaja pri 3 odstotkih BDP presežena najkasneje v letu 2027. EK je nakazala, da bi lahko postopek čezmernega primanjkljaja proti Sloveniji uvedla že letos, če jesenski proračunski dokumenti ne bodo vsebovali ukrepov za konsolidacijo. V tem kontekstu prihaja koalicijska pogodba, ki napoveduje davčne razbremenitve in nove izdatke brez jasne kompenzacije.
Makroekonomske razmere dodatno zapletajo sliko. Napovedi UMAR o inflaciji so bile pripravljene pred začetkom konflikta v Iranu, ki predstavlja pomembno tveganje za višjo inflacijo od pričakovane. ECB je junija dvignila ključne obrestne mere na 2,25 odstotka, kar pomeni višje stroške servisiranja slovenskega javnega dolga. Javni dolg je v letu 2025 znašal 65,7 odstotka BDP.
| Javnofinančni učinki koalicijske pogodbe 2026–2030 — ocena Fiskalnega sveta | |||
|---|---|---|---|
| KONKRETNI UKREPI — FINANČNO OVREDNOTENI (v % BDP) | |||
| Ukrep | Učinek | Kratkoročno | Dolgoročno |
| Socialna kapica (2,5-kratnik PP) + dohodninske spremembe | −0,90 % | − | +/− |
| Postopna uvedba brezplačnega vrtca | −0,21 % | − | − |
| Financiranje razvojnih projektov (100 mio EUR, 2026–2030) | −0,13 % | − | + |
| Bolniška odsotnost v breme ZZZS od 20. delovnega dne | −0,12 % | − | − |
| Kulturni bon za 18-letnike (200 EUR) | −0,01 % | − | − |
| SKUPAJ konkretni ukrepi | −1,36 % | negativen učinek | |
| MEJNI UKREPI — POGOJNO OVREDNOTENI (v % BDP) | |||
| Takojšnja aktivacija vseh zdravstvenih zmogljivosti | −0,60 % | − | − |
| Vzpostavitev regionalne ravni upravljanja (pokrajine) | −0,28 % | − | ni podatka |
| Zdravstveni prispevek za upokojence z nižjimi pokojninami | −0,03 % | − | ni podatka |
| Financiranje NVO prek odstotka dohodnine | +0,02 % | + | ni podatka |
| SKUPAJ mejni ukrepi | −0,89 % | pretežno negativen učinek | |
| SCENARIJI PRIMANJKLJAJA OB UVELJAVITVI UKREPOV (v % BDP) | |||
| Izhodišče FS (april 2026) | −2,5 % | dejansko stanje 2025 | |
| FS + ZIURS + konkretni ukrepi KP26 | do −5,5 % | ob uveljavitvi v 1 letu | |
| FS + ZIURS + vsi ukrepi KP26 | do −6,5 % | ob uveljavitvi v 1 letu | |
| Oster scenarij ECB + ZIURS + vsi ukrepi KP26 | do −8,0 % | najslabši scenarij | |
| Lider.si | Vir: Fiskalni svet RS, junij 2026 — fs-rs.si | |||
Fiskalni svet opozarja na več dolgoročnih tveganj. Pokojninska reforma iz leta 2025 je vsebovala postopno spremembo uskladitvene formule v smeri večje uteži inflacije, kar bi upočasnilo rast pokojninskih izdatkov. Koalicijska pogodba to ukinja in vrača usklajevanje 50:50 med rastjo plač in inflacijo. Po oceni Fiskalnega sveta bi to po letu 2035 povečalo izdatke za pokojnine za skoraj 1 odstotno točko BDP.
Obrambni izdatki so trenutno izvzeti iz izračuna skladnosti s fiskalnimi pravili prek t. i. odstopne klavzule, ki poteče leta 2028. Do takrat bo treba bodisi najti kompenzacijske vire bodisi prilagoditi druge izdatke. Vzpostavitev regionalne ravni upravljanja, napovedana v koalicijski pogodbi, bi po oceni Fiskalnega sveta na podlagi študije Državnega sveta stala dodatnih 0,28 odstotka BDP.
Preberite več:
Fiskalni svet v dokumentu poudarja, da bi uveljavitev napovedanih ukrepov zelo verjetno vodila v uvedbo postopka presežnega primanjkljaja. Poleg reakcije EK bi sledila reakcija bonitetnih agencij, ki med dejavniki za poslabšanje bonitetne ocene izrecno navajajo fiskalne obete. Višja bonitetna tveganja pomenijo višje obrestne mere za financiranje slovenskega dolga, kar ustvarja negativno spiralo. Vse ključne bonitetne agencije, Moody’s, S&P, Fitch, DBRS Morningstar in Scope, so v zadnjem letu izrecno opozorile na fiskalne obete kot potencialni razlog za poslabšanje ocene.
