Kračun za Lider.si: stroški plač presegli načrt za pol milijarde, odstotna točka dražjega dolga stane 40 do 50 milijonov letno

Slovenija mora do konca leta pri proračunskih uporabnikih najti 300 milijonov evrov rezerv, če želi primanjkljaj znižati s 3,4 na tri odstotke BDP. Predsednik Fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun v intervjuju za Lider.si pojasnjuje, zakaj ta cilj ni nerealen, toda hkrati opozarja, da so tveganja za javne finance znatno večja, kot kažejo uradne številke. Stroški dela v javnem sektorju so samo lani presegli načrtovano rast za pol milijarde evrov, do leta 2028 pa je predvideno še 2,1 milijarde dodatnih sredstev za zaposlene. Če bi se Slovenija znašla v postopku presežnega primanjkljaja, bi že ena odstotna točka višje obrestne mere pomenila 40 do 50 milijonov evrov dodatnih letnih stroškov servisiranja dolga.

Lider si: Primanjkljaj slovenskega državnega proračuna bi lahko letos dosegel 3,4 odstotka BDP. Minister Boštjančič je navedel, da je cilj to znižati na tri odstotke, za kar bo treba poiskati 0,4 odstotne točke BDP rezerv. Koliko je to v absolutnem znesku in ali je realno dosegljivo brez spremembe zakonodaje?

Dr. Kračun: 0,4 odstotne točke BDP v letu 2026 predstavlja okoli 300 mio EUR. 300 mio EUR je hkrati približno 0,8 % celotnih prihodkov oziroma izdatkov sektorja država. Večina izdatkov je določena z zakonodajo. Manevrski prostor za iskanje rezerv je zato omejen. Vendar glede na dejstvo, da je za zadnje mesece leta značilen precejšen pospešek porabe, tudi takšne, ki ni zakonsko pogojena, ocenjujemo, da iskanje rezerv v višini 0,4 odstotne točke BDP ni nerealen cilj.

Opozarjamo pa, da v primanjkljaj na ravni 3,4 % BDP niso vključeni morebitni ukrepi za blaženje energetske krize niti javnofinančne posledice morebitne šibkejše gospodarske rasti zaradi energetske krize. Podobno velja za projekcijo Fiskalnega sveta, ki za leto 2026 predvideva primanjkljaj v višini 2,5 % BDP.

Lider si: Fiskalni svet je ocenil, da je rast sredstev za zaposlene v javnem sektorju samo lani presegla projekcije za celotno štiriletno obdobje plačne reforme. Koliko znaša skupno odstopanje v evrih?

Dr. Kračun: Pred pričetkom izvajanja dogovora o plačni reformi je bilo oktobra 2024 za leto 2025 predvideno povečanje sredstev za zaposlene za slabih 600 mio EUR, dejanski porast je znašal več kot 1.100 mio EUR (1,1 mrd EUR). Do leta 2028 naj bi sredstva za zaposlene porasla še za 2.100 mio EUR (2,1 mrd).

Opažamo, da stroški dela, financirani iz proračuna, tudi letos hitro rastejo, v prvih štirih mesecih za okoli 8,5 %. Pričakujemo, da se bo ta rast v prihodnjih mesecih zaradi višjega regresa in dodatnih dogovorjenih povišanj še povečala.

Lider si: V aprilski oceni ste opozorili, da bi se kumulativno odstopanje neto izdatkov do leta 2028 lahko podvojilo. Kakšne posledice bi to imelo za Slovenijo v odnosu do Evropske komisije?

Dr. Kračun: Takšno odstopanje bi pomenilo oddaljevanje od srednjeročne vzdržnosti dolga. Formalno bi bil zaradi tega sprožen postopek presežnega primanjkljaja – ob realizaciji projekcij Ministrstva za finance oziroma Fiskalnega sveta bi se na podlagi dejanskih podatkov za leto 2026 to lahko zgodilo v letu 2027.

Lider si: Slovenija je januarja izdala desetletno obveznico z obrestno mero 3,275 odstotka. Ali obstaja tveganje, da bi se ob morebitnem postopku presežnega primanjkljaja obrestna mera pri naslednjih izdajah občutno zvišala?

Dr. Kračun: Ob uvedenem postopku presežnega primanjkljaja se nedvomno poveča pozornost finančnih trgov do države, ki zavez ne izpolnjuje, nemogoče pa je oceniti, ali in za koliko bi se lahko zaradi tega zvišala zahtevana donosnost ob novih izdajah državnih obveznic. Sprememba obrestne mere oziroma zahtevane donosnosti je poleg od domačih gibanj in dolgoročnih izgledov zlasti odvisna od gibanj v drugih primerljivih državah in od nagnjenosti investitorjev do prevzemanja tveganj.

Ker se Slovenija na leto zadolži za okoli 4-5 mrd EUR, bi npr. za 1 o. t. višja obrestna mera glede na povprečno obrestno mero zapadlega dolga v naslednjem letu (večina obresti se prične izplačevati v enem letu po izdaji obveznic) takšnega povišanja pomenila za okoli 40-50 mio EUR dodatnih stroškov servisiranja dolga.

Lider si: Ali obstajajo področja proračuna, kjer bi bile kratkoročne rezerve najlažje dosegljive brez negativnega vpliva na javne storitve?

Dr. Kračun: Takšna področja bi najlažje razkrili z rednimi pregledi izdatkov, ki bi bili vključeni v proračunski proces. Država mora seveda postaviti meje, do katere lahko zadovoljuje vedno večje potrebe in zahteve prebivalstva in podjetij. Vprašati se mora, ali so določeni ukrepi oziroma olajšave nujni za vse. Ob tem mora nujno zagotoviti kakovostne in učinkovite javne storitve, saj je to ena od pomembnih podlag dolgoročnega gospodarskega razvoja.

Lider si: Prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb so v štirih mesecih zrasli za 27,6 odstotka. Ali obstaja tveganje, da se bo ta prihodkovni steber v drugi polovici leta oslabil?

Dr. Kračun: Porast prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb je rezultat visokega poračuna obveznosti za lani. Vsako leto je aprila izvedena večina poračuna obveznosti za preteklo leto. Letos so skupni prilivi aprila znašali dobrih 300 mio EUR, kar je približno dvakrat več kot lani oziroma skoraj na ravni iz leta 2024, ko so bili rekordno visoki (okoli 350 mio EUR). Ker so akontacije plačevanja tega davka določene na podlagi poslovnih rezultatov preteklega leta, ni veliko verjetnosti, da ti prihodki letos oslabijo. Je pa v odvisnosti od letošnjih poslovnih rezultatov seveda možna večja korekcija v naslednjem letu. Prihodki iz naslova tega davka sicer predstavljajo v zadnjih letih okoli 12 % celotnih prihodkov državnega proračuna.