Cena zlata je letos prvič presegla 5.000 dolarjev za unčo, do konca poletja pa se je umirila pri okoli 4.600 dolarjih oziroma približno 120 evrih za gram. Kljub temu ostaja blizu zgodovinskih vrhov. Srebro je preseglo 100 dolarjev za unčo, kar je prav tako rekordna raven.
Ob geopolitičnih napetostih in inflaciji, ki ostaja nad ciljno ravnjo, se za plemenite kovine znova zanima vse več malih vlagateljev. Koliko zlata in srebra sploh sodi v portfelj, v kakšni obliki ju je smiselno kupiti in kako je z davki v Sloveniji?
Rast poganja predvsem povpraševanje po varnem zatočišču. K temu prispevajo vojna na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, šibkejši ameriški dolar, pričakovanja o rahljanju denarne politike v ZDA ter rekordni nakupi centralnih bank. Te zaloge zlata povečujejo tudi zaradi prizadevanj za zmanjšanje odvisnosti od dolarja. Po podatkih Svetovnega sveta za zlato so v ta trend vključeni tudi obsežni tokovi v naložbene sklade.
Pri srebru se vloga varnega zatočišča prepleta z industrijskim povpraševanjem, predvsem iz sončne energije in podatkovnih centrov. Ob strukturnem primanjkljaju ponudbe je zato cena srebra bolj nihajna kot cena zlata.
Finančna literatura glede optimalnega deleža zlata v portfelju ni enotna. Večina virov navaja razpon med 5 in 10 odstotki, saj naj bi ta delež zagotavljal zaščito pred inflacijo in šoki, ne da bi bistveno zmanjšal dolgoročni donos portfelja.
Bolj konservativen pristop, znan kot permanentni portfelj Harryja Browna, plemenitim kovinam nameni celo četrtino sredstev. Portfelj je sicer razdeljen med delnice, obveznice, gotovino in zlato. Srebru večina virov namenja manjši delež zaradi njegovih veljih nihanj..
Zlato ni klasična naložba, ki bi ustvarjala donos, temveč predvsem hranilec vrednosti. Zato ima v portfelju drugačno vlogo kot delnice ali obveznice.
Fizično zlato ali prek sklada
Vlagatelj se mora odločiti tudi, v kakšni obliki bo imel plemenite kovine. Fizično zlato v obliki palic ali kovancev daje vlagatelju oprijemljivo premoženje in ni izpostavljeno tveganju nasprotne stranke. Po drugi strani ga spremljajo pribitek ob nakupu, stroški hrambe in zavarovanja ter praviloma nekoliko manjša likvidnost.
Naložbeni in borzno trgovani skladi so cenejši in jih je lažje unovčiti, vendar vlagatelj v tem primeru drži finančni instrument in ne neposredno kovine. Razlika je pomembna tudi z davčnega vidika.
Davčna obravnava v Sloveniji
Prav davki so za slovenske vlagatelje ena ključnih praktičnih razlik. Naložbeno zlato je po zakonu o davku na dodano vrednost oproščeno DDV, dobiček od njegove prodaje pa za fizične osebe ni obdavčen z dohodnino, ne glede na čas hrambe ali višino dobička.
Povsem drugače je pri srebru, ki je ob nakupu obremenjeno z 22-odstotnim DDV, kar takoj vpliva na izhodiščno donosnost naložbe. Fizično naložbeno zlato ima davčno prednost tudi pred zlatimi skladi, pri katerih se dobiček obdavči enako kot pri drugih vrednostnih papirjih.
| DAVČNA OBRAVNAVA ZA FIZIČNE OSEBE (SLOVENIJA) | ||
|---|---|---|
| Oblika | DDV ob nakupu | Davek na dobiček |
| Naložbeno zlato (fizično) | oproščeno | ne |
| Naložbeno srebro (fizično) | 22 % | ne |
| Zlat ali srebrn sklad (ETF) | brez (vrednostni papir) | da, kot pri vrednostnih papirjih |
Vir: ZDDV-1 (118. in 119. člen), ZDoh-2. Informativno, ni davčni nasvet.
Navedeno velja za fizične osebe in ni davčni nasvet. Davčna pravila se lahko spremenijo, zato je pri konkretnih primerih smiselno preveriti veljavno ureditev pri Finančni upravi ali davčnem svetovalcu.
Plemenite kovine so bolj podobne zavarovanju kot naložbi, ki bi portfelj povečevala z rednim donosom. Zlato ima dolge cikle in je lahko tudi po nakupu več let v izgubi. Ne prinaša dividend ali obresti, pri fizičnem zlatu pa nastanejo tudi dodatni stroški.
Rekordne cene hkrati pomenijo, da vlagatelj vstopa pri visokih ravneh, kar povečuje tveganje kratkoročnega popravka. Kolikšen delež plemenitih kovin je smiseln, je zato odvisno od posameznikovega odnosa do tveganja in vloge, ki jo želi kovinam nameniti v svojem portfelju.
