Za razvoj avtocestnega in cestnega omrežja predlog rebalansa proračuna namenja 22,6 milijona evrov, za upravljanje in tekoče vzdrževanje obstoječih državnih cest pa 129,2 milijona. Prva postavka se glede na sprejeti proračun znižuje za 34,9 odstotka, druga se zvišuje za 23,4 odstotka. Državni zbor bo o dokumentu razpravljal na izredni seji 1. oktobra.
Tretja cestna postavka združuje oboje. Za investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest je predvidenih 175,7 milijona evrov, kar je 26,6 milijona oziroma 13,2 odstotka manj kot v sprejetem proračunu. Vsi trije cestni podprogrami skupaj padejo s 341,7 na 327,5 milijona evrov.
Pri železnici se investicijska dejavnost znižuje s 379 na 357,4 milijona evrov, za 21,5 milijona. Vzdrževanje javne železniške infrastrukture ostaja pri 130 milijonih, sredstva za zagotavljanje varnosti v železniškem prometu pa se znižujejo s 57,6 na 54,9 milijona evrov.
| Promet v predlogu rebalansa proračuna za leto 2026, v milijonih evrov | |||
| Podprogram | Sprejeti proračun | Predlog rebalansa | Sprememba |
| Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest | 202,3 | 175,7 | -13,2 % |
| Upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cest | 104,7 | 129,2 | +23,4 % |
| Razvoj avtocestnega in cestnega omrežja | 34,7 | 22,6 | -34,9 % |
| Investicijska dejavnost na železniški infrastrukturi | 379,0 | 357,4 | -5,7 % |
| Zagotavljanje varnosti v železniškem prometu | 57,6 | 54,9 | -4,6 % |
| Integriran sistem javnega potniškega prometa | 314,0 | 364,1 | +16,0 % |
| Zagotavljanje varnosti v cestnem prometu | 7,5 | 9,2 | +22,0 % |
| Lider.si | Vir: Predlog rebalansa proračuna RS za leto 2026, posebni del. Primerjava na ravni podprogramov. | |||
Pristojbina za zunanje stroške velja od 1. aprila za vozila, težja od 3.500 kilogramov, in po oceni ministrstva za finance letos prinaša 23,2 milijona evrov. Zaradi vzdrževalnih in investicijskih ovir na javni železniški infrastrukturi predlog rebalansa povečuje tudi nadomestila prevoznikom na tem omrežju.
Celotna proračunska politika promet in prometna infrastruktura se zvišuje s 1.322,9 na 1.352,8 milijona evrov, za 30 milijonov. Integriran sistem javnega potniškega prometa prejme 364,1 milijona evrov namesto 314, kar je 50,1 milijona oziroma 16 odstotkov več. Za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu je predvidenih 9,2 milijona evrov namesto 7,5, za razvoj letališč in letališke infrastrukture pa 5,3 milijona namesto dveh.
V programski strukturi največji delež vseh investicijskih odhodkov države predstavljajo sredstva za opremljenost in modernizacijo Slovenske vojske ter za gradnjo in vzdrževanje vojaške infrastrukture, sledijo sredstva za razvoj železniškega omrežja in izgradnjo javne železniške infrastrukture. Med investicijskimi odhodki se najbolj znižuje obseg sredstev za nakup opreme, investicijsko vzdrževanje, študije o izvedljivosti, projektno dokumentacijo, nadzor in investicijski inženiring, najbolj pa se povečuje obseg sredstev za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije.
Preberite več:
Primerjava je mogoča na ravni podprogramov. Vlada je ministrstva reorganizirala, zato zneski posameznih ministrstev med sprejetim proračunom in predlogom rebalansa niso neposredno primerljivi.
Prihodki iz trošarin so za letos ocenjeni na 1.533,5 milijona evrov, kar je 112,5 milijona manj kot v sprejetem proračunu, ker so trošarine na pogonska goriva nižje od tistih, iz katerih je izhajal sprejeti proračun.













