Trinajst evropskih ponudnikov oblačnih storitev se je danes skupaj s skupino evroparlamentarcev in nevladnih organizacij javno postavilo za pobudo Evropske komisije, ki želi zmanjšati odvisnost EU od ameriških tehnoloških gigantov.
Med podpisniki odprtega pisma so, po poročanju Reutersa, francoski OVHcloud, nemški Nextcloud, švicarsko podjetje za zasebnost Proton, brskalnik Ecosia in nizozemski proizvajalec kvantnih čipov QuantWare. Komisija bo v sredo objavila konkretne ukrepe, ki bodo evropskim ponudnikom dali prednost pri občutljivih javnih naročilih za oblačne storitve, hkrati pa bo spodbudila proizvodnjo evropskih čipov.
Pobuda ni nastala v vakuumu. Ameriška podjetja, Amazon Web Services, Microsoft Azure in Google Cloud, danes obvladujejo 70 odstotkov evropskega trga za oblačno infrastrukturo. Evropski ponudniki skupaj dosegajo le 15 odstotkov trga. Komisija je aprila letos že izvedla prvi korak v tej smeri, ko je podelila razpis za suverene oblačne storitve za institucije EU v vrednosti 180 milijonov evrov za šest let. Razpis je bil zastavljen tako, da so ga lahko pridobili le ponudniki, ki zagotavljajo, da neevropske tretje strani nimajo dostopa do podatkov.
“Tehnološka suverenost pomeni, da ima Evropa zmožnost svobodnega oblikovanja, razumevanja, gradnje in regulacije digitalnih sistemov, od katerih je odvisno njeno gospodarstvo,” so zapisali podpisniki odprtega pisma. Evroparlamentarka Alexandra Geese iz skupine Zelenih je sporočilo strnila v eno poved: “Gradite evropsko, kupujte evropsko, zaščitite evropsko,”
Preberite več:
Zakon o informacijski varnosti in prihajajoči evropski zakon o oblačnih storitvah in umetni inteligenci, Cloud and AI Development Act, ki ga Komisija pripravlja za letošnje leto, bosta postavljala nova pravila tudi za javna naročila v Sloveniji. Podjetja, ki danes gradijo svojo infrastrukturo na ameriških oblačnih platformah za namene javnih razpisov, se bodo morala v prihodnjih letih mogoče soočiti s tem, da njihova rešitev ne izpolnjuje kriterijev evropske suverenosti.
