Skupni obseg prodaje v storitvenih dejavnostih in trgovini je bil za 3,3 odstotka višji kot februarja lani. A se pod povprečjem, postane jasno, da se dve ekonomiji gibljeta v nasprotnih smereh. Storitvene dejavnosti so zrasle za 6,3 odstotka, trgovina pa je padla za 1,7 odstotka.
Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti so bile februarja večje za 11,8 odstotka kot pred enim letom. Informacijske in komunikacijske dejavnosti pa so zrasle za 11,3 odstotka. Računalniško programiranje in svetovanje je zabeležilo 19,6-odstotno medletno rast. Hkrati je maloprodaja, torej trgovina na drobno brez motornih vozil, je padla za 4,9 odstotka. Promet in skladiščenje sta upadla za 1,9 odstotka, poštne in kurirske storitve pa za 8,4 odstotka.
Sektorji z višjo dodano vrednostjo, ki temeljijo na znanju in tehnologiji, rastejo. Sektorji, ki temeljijo na fizičnem pretoku blaga, pa stagnirajo ali padajo. Prehod v storitveno gospodarstvo Slovenija doživlja hitreje, kot kažejo uradne napovedi.
Za podjetja, ki delujejo v IT, poslovnem svetovanju ali tehničnem projektiranju, je to potrditev, da je povpraševanje po njihovih storitvah strukturno in ne zgolj konjunkturno. Za logistiko, skladiščenje in maloprodajo pa je to signal, da se morajo prilagoditi ali pa se soočiti z nadaljnjim upadanjem.
Maloprodaja pada, restavracije rastejo
Medtem ko je maloprodaja februarja padla za 4,9 odstotka glede na lani, so restavracije in dejavnost strežbe jedi zrasle za 9,8 odstotka. V prvih dveh mesecih leta je maloprodaja padla za 3,0 odstotka, dejavnost strežbe jedi pa zrasla za 9,1 odstotka. Slovenec manj kupuje v trgovini, a več jé zunaj.
To ni protislovje, to je sprememba potrošniških navad, ki jo ekonomisti beležijo po vsej razviti Evropi. Po pandemiji so gospodinjstva preusmerila del potrošnje od materialnih dobrin k izkušnjam: hrana zunaj doma, potovanja, kultura. Inflacija je ta trend delno zavrla, a ne ustavila. Višje cene v restavracijah, ki so bile aprila za 2,6 odstotka višje kot lani, niso ustavile povpraševanja.
Padec maloprodaje za skoraj 5 odstotkov medletno ni samo posledica spremembe navad, ampak tudi pritiska spletne trgovine in inflacije, ki je zmanjšala realno kupno moč. Gospodinjstvo, ki plačuje višje položnice za energijo in višje najemnine, ima manj denarja za nakup v fizični trgovini.
Zmagovalci so pisarniške storitve in oglaševanje
Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti so februarja zrasle za 24,3 odstotka glede na lani. Oglaševanje in raziskovanje trga za 21,1 odstotka. Podjetniško in poslovno svetovanje za 17,1 odstotka. Druge strokovne in tehnične dejavnosti za 18,6 odstotka.
V prvih dveh mesecih leta so pisarniške storitve zrasle za 24,1 odstotka, oglaševanje za 12,1 odstotka, podjetniško svetovanje za 11,5 odstotka. To ni enkraten skok, to je trend.
Razlog je v tem, da slovenska podjetja vse bolj outsourceajo funkcije, ki so jih prej opravljala interno. Računovodstvo, pravne storitve, oglaševanje, IT podpora in poslovno svetovanje postajajo zunanji stroški namesto internih. To povečuje prihodke specializiranih ponudnikov teh storitev, hkrati pa kaže, da se slovenska podjetja profesionalizirajo in specializirajo.
