Posojilna aktivnost slovenskih bank se je julija umirila. Medletna rast posojil nebančnemu sektorju se je po večmesečni krepitvi, ki je presegala povprečje evrskega območja, spustila rahlo pod 10 odstotkov, kaže mesečna informacija Banke Slovenije.
Ohlajanje je najbolj vidno pri posojilih podjetjem in pri stanovanjskih kreditih gospodinjstvom, kar nakazuje, da višje obrestne mere postopoma zavirajo zadolževanje. Kljub temu banke ostajajo dobičkonosne, saj so dobiček pred obdavčitvijo medletno povečale za 2 odstotka.
Skupni obseg posojil nebančnemu sektorju je konec julija znašal 32,6 milijarde evrov, kar je 9,8 odstotka več kot pred letom. Posojila gospodinjstvom so dosegla 15,1 milijarde evrov in bila medletno višja za 8,6 odstotka. Med njimi so stanovanjska posojila obsegala 9,8 milijarde evrov ter zrasla za 9,9 odstotka, potrošniška pa 3,7 milijarde evrov ob 9,1-odstotni rasti. Posojila nefinančnim družbam so znašala 10,7 milijarde evrov in so se medletno povečala za 5,4 odstotka, kar je opazno počasneje kot pri gospodinjstvih. Prav umirjanje rasti pri podjetjih in stanovanjskih kreditih je najbolj prispevalo k splošnemu ohlajanju.
| POSOJILA BANK PO SEGMENTIH (31. 7. 2026) | ||
|---|---|---|
| Segment | Stanje (mrd EUR) | Medletna rast |
| Nebančni sektor skupaj | 32,6 | +9,8 % |
| Gospodinjstva | 15,1 | +8,6 % |
| od tega stanovanjska | 9,8 | +9,9 % |
| od tega potrošniška | 3,7 | +9,1 % |
| Nefinančne družbe | 10,7 | +5,4 % |
Vir: Banka Slovenije (2026). Stanje 31. 7. 2026.
Medtem ko se je kreditiranje umirilo, dobičkonosnost bank ostaja stabilna. Julija se je nadaljevalo ugodno gibanje neto obrestnih in neobrestnih prihodkov, kar se je odrazilo v 2-odstotni medletni rasti dobička pred obdavčitvijo.
Bančni sistem ostaja tudi dobro kapitaliziran, saj se je kapital povečal na 7,4 milijarde evrov, bilančna vsota pa je dosegla 58,5 milijarde evrov, kar je 4,3 odstotka več kot pred letom. Vloge gospodinjstev, ki so tradicionalno glavni vir financiranja bank, so se povečale na 30,1 milijarde evrov oziroma za 5,8 odstotka.
| KLJUČNI KAZALNIKI BANČNEGA SISTEMA (31. 7. 2026) | ||
|---|---|---|
| Postavka | Stanje (mrd EUR) | Medletna rast |
| Bilančna vsota | 58,5 | +4,3 % |
| Vloge gospodinjstev | 30,1 | +5,8 % |
| Kapital | 7,4 | +9,0 % |
Vir: Banka Slovenije
Umirjanje kreditne rasti se ujema s širšim zaostrovanjem denarnih razmer, saj je Evropska centralna banka obresti letos že dvignila, donosi obveznic pa se vzpenjajo. Gospodinjstva in podjetja se bodo verjetno dražje in previdnejše zadolževala, a rast stanovanjskih posojil kljub ohlajanju ostaja blizu 10 odstotkov, kar kaže na še vedno močno povpraševanje na nepremičninskem trgu.
