Letališče Ljubljana iztrži iz vsakega potnika 37 evrov in skoraj 8 evrov čistega dobička. Zagrebško sprejme trikrat več potnikov, a mu po plačilu obresti za terminal ostaneta dva centa na potnika. Obe letališči sta v iransko krizo vstopili z enakim udarcem, saj se je cena letalskega goriva od konca februarja več kot podvojila, ločuje pa ju način financiranja terminala. Podatke je za Lider.si iz javnih računovodskih izkazov obeh družb pripravila bonitetna hiša CompanyWall.
Brnik je majhno letališče brez baznega prevoznika, odvisno od tujih prestopnih vozlišč in enega samega dobavitelja goriva. Ko se evropske letalske mreže krčijo, izgublja povezave hitreje od večjih sosedov, čeprav njegov lastnik sodi med najdonosnejše letališke operaterje v regiji. Visok dobiček Fraporta zato slovenskemu potniku ne prinaša več letov.
Skupina Lufthansa je aprila ukinila 20.000 kratkoprogovnih letov do oktobra, zaprla regionalno hčerinsko družbo CityLine in umaknila neposredno povezavo med Ljubljano in Münchnom. Flydubai je med krizo prekinil polete na Brnik. Hormuška ožina je za reden komercialni promet še vedno zaprta.
Kerozin na Brnik pripelje Petrol, edini dobavitelj letalskega goriva na letališču. Avtocisterne se polnijo v Luki Koper, kamor gorivo pripeljejo tankerji, druge poti pa ni, saj Slovenija nima rafinerije. Nekdanji predsednik uprave Adrie Airways Peter Grašek je opozoril, da je bil Brnik vselej med najdražjimi letališči, tako po ceni goriva kot po letaliških storitvah. V Petrolu so odgovorili, da so količine, ki jih iztočijo na Brniku, v primerjavi z velikimi evropskimi letališči razmeroma majhne, kar vpliva na ceno, in da na ljubljanskem letališču nima baze noben redni prevoznik. Aeroservis na Brniku sprejme dva milijona litrov goriva Jet A-1, a se v praksi uporablja le od 50 do 60 odstotkov njegove zmogljivosti.
V Zagrebu gorivo dobavlja Ina pod okriljem madžarskega MOL, ki ima lastni rafineriji v Reki in Sisku. Zagrebško letališče zato ni odvisno zgolj od tankerjev, Brnik pa ob zapletih z oskrbo v Kopru nima nadomestnega vira.
Fraport Slovenija, v stoodstotni lasti nemškega Fraporta, je v letu 2024, za katero so na voljo zadnji dostopni finančni podatki, ustvaril 53,5 milijona evrov prihodkov in 11,3 milijona evrov dobička ob neto marži 21,2 odstotka. Mednarodna zračna luka Zagreb je pri 91,4 milijona evrov prihodkov isto leto iztržila 70.000 evrov dobička. Iz vsakega od 1,44 milijona potnikov je Brnik potegnil skoraj 8 evrov čistega dobička, Zagreb iz vsakega od 4,32 milijona potnikov dva centa.
Zagrebški koncesionar je leta 2013 s Hrvaško podpisal tridesetletno koncesijo in zgradil nov terminal. Njegove dolgoročne obveznosti znašajo 234,5 milijona evrov, obresti in z njimi povezani stroški pa skoraj 26 milijonov evrov na leto. EBITDA v višini 43,4 milijona evrov pokaže, da letališče na ravni poslovanja deluje izvrstno, finančno breme pa ta rezultat izniči. Fraport Slovenija je terminal na Brniku, odprt leta 2021, financiral iz sredstev matične skupine, zato njegovi finančni odhodki znašajo 436.000 evrov na leto, šestdesetkrat manj kot v Zagrebu.
Koncesionar bo terminal do izteka koncesije leta 2043 odplačal in ga obdržal brez dolga, zato njegova nizka marža danes odraža razporeditev tega bremena skozi čas. Pandemija je razliko še povečala. Fraport Slovenija je izgubil 6,3 milijona evrov in okreval v dveh letih, zagrebški koncesionar pa je v letih 2020 in 2021 izgubil 51,5 milijona evrov in mu je kapital padel na 9,7 milijona evrov. Celoten kapital zagrebškega letališča je danes manjši od enoletnega dobička Fraporta Slovenija, kar izhaja iz zadolženega modela rasti.
| LJUBLJANA vs. ZAGREB, PRIMERJAVA LETALIŠKIH OPERATERJEV 2019-2025 | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Kazalnik | Fraport Slovenija, d.o.o. | MZLZ d.d. (Zagreb) | ZG/LJ | ||||
| 2019 | 2022 | 2024 | 2019 | 2022 | 2024 | 2024 | |
| Potniki (mio) | 1,73 | 0,98 | 1,44 | 3,44 | 3,10 | 4,32 | 3,0x |
| Potniki 2025 (mio) | 1,59 (+10,6 %) | 4,72 (+9,4 %) | 3,0x | ||||
| Celotni prihodki (mio EUR) | 47,4 | 34,2 | 53,5 | 74,7 | 81,2 | 91,4 | 1,7x |
| Neto dobiček (mio EUR) | 8,7 | 0,9 | 11,3 | -4,6 | 10,4 | 0,07 | 0,006x |
| EBITDA (mio EUR) | 19,7 | 7,7 | 19,7 | 16,6* | 27,1* | 43,4* | 2,2x |
| Neto marža (%) | 18,4 | 2,6 | 21,2 | -6,2 | 12,8 | 0,1 | – |
| Prihodek na potnika (EUR) | 27,4 | 34,9 | 37,1 | 21,7 | 26,2 | 21,2 | 0,6x |
| Finančni odhodki (mio EUR) | 0,4 | 0,4 | 0,4 | 26,6 | 24,4 | 26,0 | 59,5x |
| Zaposleni | 467 | 381 | 445 | 91 | 153 | 232 | 0,5x |
| Dolgoročne obveznosti (mio EUR) | 9,9 | 9,4 | 8,8 | 315,0 | 268,8 | 234,5 | 26,6x |
| Kapital (mio EUR) | 113,7 | 109,5 | 115,9 | 38,5 | 19,7 | 9,7 | 0,08x |
| Povezljivost vs. 2019 (ACI) | -12 % (20. od 31) | +3 % (6. od 31) | – | ||||
| Dobavitelj kerozina | Petrol (uvoz prek Kopra) | Ina (lastne rafinerije) | – | ||||
| Poglobljena bonitetna ocena (2025) | AA– | A— | – | ||||
 po zadnjih dostopnih finančnih podatkih; *EBITDA MZLZ: Fina InfoBiz; viri: AJPES, FINA/RGFI, ACI Europe 2025 | |||||||
Zagreb je lani z 4,72 milijona potnikov dosegel rekord, 9,4 odstotka več kot leto prej. Ljubljana je s 1,59 milijona potnikov zrasla za 10,6 odstotka, a ostaja pod ravnjo iz leta 2019, ko je še letela Adria Airways. Po junijskem poročilu ACI Europe je hrvaška zračna povezljivost tri odstotke nad predpandemsko ravnjo in na šestem mestu med 31 državami razširjene Evropske unije, slovenska pa 12 odstotkov pod njo in na dvajsetem. Slovenska medletna rast povezljivosti je bila s 23 odstotki najvišja v tej skupini, a z najnižjega izhodišča.
Evropska zračna povezljivost kljub rasti ostaja devet odstotkov pod ravnjo iz leta 2019, čeprav je potniški promet to mejo že presegel. Prevozniki polnijo letala, novih linij pa ne odpirajo. Najbolj zaostajajo države z visokimi letalskimi dajatvami. Skupina Lufthansa je ob zaprtju CityLine napovedala prihranek 40.000 ton goriva, povezava med Ljubljano in Münchnom pa je razpisana znova od junija, a z manjšimi frekvencami.
Stroški, ki bremenijo polet z Brnika, so dvojni. Letalski prevoznik za vsak polet po pravilih instrumentalnega letenja plača terminalno navigacijsko pristojbino, ki jo v imenu Kontrole zračnega prometa Slovenije pobira Eurocontrol, upravljavec letališča pa za vsakega odhajajočega potnika zaračuna potniško pristojbino v višini okoli 15 evrov. Vlada je 21. novembra 2025 sklenila, da cena enote navigacijske pristojbine v letu 2026 ostane pri 317,58 evra, namesto da bi se zvišala na načrtovanih 375,18 evra. Za subvencije novih linij je v treh letih namenila 16,8 milijona evrov, na zadnji, deseti razpis marca pa so se prijavili štirje prevozniki.
Te poteze ceno blažijo, njenega vzroka pa ne odpravljajo: majhnega trga brez domačega prevoznika, ki povezave kupuje od tujih družb. Za potnika, ki načrtuje poletno pot, je razlika otipljiva, saj je z ljubljanskega letališča mogoče brez prestopa poleteti na približno 30 letališč, iz Zagreba na več kot 60.
