Med režimoma za normirance je 9.200 evrov davka na leto

Normiranec s prihodki 120.000 evrov po veljavni ureditvi plača 14.400 evrov dohodnine, po interventnem zakonu, ki čaka na uveljavitev, pa 5.200 evrov, kaže izračun Lider.si po lestvicah obeh predpisov. Izračun predpostavlja izpolnjen pogoj polnega zavarovanja iz samozaposlitve, odsotnost drugih dohodkov iz dejavnosti in davčno osnovo pod 72.000 evrov, pri kateri v obeh ureditvah velja 20-odstotna stopnja.

Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije je državni zbor sprejel 11. maja s 47 glasovi za in 35 proti, v Uradnem listu pa do danes ni bil objavljen. Njegove davčne določbe se nanašajo na davčna leta od 1. januarja 2026. Ustavno sodišče je 3. avgusta objavilo odločbo, s katero je razveljavilo sklep državnega zbora o nedopustnosti referenduma o tem zakonu. Zbiranje podpisov se bo začelo 1. septembra in bo trajalo do 5. oktobra, prva mogoča nedelja za glasovanje je 22. november.

Prehodna določba zakona daje zavezancem, ki so obračun za leto 2026 oddali brez priglasitve normiranih odhodkov, trideset dni po uveljavitvi za naknadno priglasitev s popravkom obračuna. Ob glasovanju 22. novembra bi se ta rok iztekel konec decembra, po koncu davčnega leta, na katero se nanaša.

Veljavna pravila določa Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, objavljen 19. novembra lani. V sistemu lahko ostane zavezanec, čigar povprečni prihodki v dveh zaporednih predhodnih letih ne presegajo 120.000 evrov ob najmanj devetih mesecih polnega zavarovanja iz samozaposlitve oziroma 50.000 evrov brez tega pogoja. Normirani odhodki se priznajo v višini 80 odstotkov prihodkov do 60.000 evrov, nad tem zneskom pa se ne priznajo. Davčna osnova do 72.000 evrov je obdavčena po 20 odstotkih, del nad njo po 35 odstotkih.

Interventni zakon priznane odhodke deli na tri stopnje, in sicer 80 odstotkov prihodkov do 100.000 evrov, 70 odstotkov za del med 100.000 in 120.000 evri ter 40 odstotkov za del med 120.000 in 150.000 evri. Prag za vstop se za zavezance s polnim zavarovanjem iz samozaposlitve zvišuje na 150.000 evrov, pogoj trajanja tega zavarovanja se skrajšuje z devetih na pet mesecev, prag za zavezance brez tega pogoja pa se zvišuje s 50.000 na 70.000 evrov. Odpravlja se petletna prepoved ponovnega vstopa za tiste, ki so iz sistema izstopili ali dejavnost zaprli.

Pri 60.000 evrih prihodkov obe ureditvi priznata 48.000 evrov odhodkov in dasta 2.400 evrov dohodnine. Pri 100.000 evrih znaša razlika 6.400 evrov, pri 120.000 evrih pa 9.200 evrov, kaže izračun Lider.si. Pod pragom 60.000 evrov prihodkov interventni zakon davčne obremenitve ne spreminja.

Koliko zavezancev je v tem razponu, iz javno dostopnih podatkov Finančne uprave ni razvidno, ker uprava strukture normirancev po prihodkovnih razredih ne objavlja. Za odmerno leto 2025 je bilo oddanih 152.791 obračunov dohodka iz dejavnosti, od tega 91.098 obračunov normirancev. Normiranci so za leto 2024 plačali 171,4 milijona evrov davka, zavezanci z dejanskimi odhodki pa 85,5 milijona evrov.

Pravila za to skupino spreminja tretji zakon v poldrugem letu. Novela zakona o dohodnini iz decembra 2024 je prag znižala s 100.000 na 60.000 evrov, zakon iz novembra lani ga je zvišal na 120.000 evrov in uvedel progresivno stopnjo, interventni zakon pa čaka na objavo. V Gospodarskem krogu, ki povezuje 17 gospodarskih in kmetijskih organizacij, so v sredo v sporočilu za javnost zapisali, da pogoste spremembe davčne zakonodaje podjetnikom otežujejo dolgoročno načrtovanje poslovanja.

Fiskalni svet je aprila ocenil, da bi celoten sveženj brez kompenzacijskih ukrepov strukturni primanjkljaj povečal za okoli 900 milijonov evrov na leto. Ocena zajema vse ukrepe zakona. Po navedbah Finančne uprave je največji normiranec v letu 2024 ustvaril 5,2 milijona evrov prihodkov, v letu 2025 pa v sistemu ni bil več.

Do objave interventnega zakona v Uradnem listu za davčno leto 2026 veljajo pragovi 120.000 in 50.000 evrov ter priznavanje normiranih odhodkov do 60.000 evrov prihodkov. Naknadna priglasitev normiranih odhodkov po prehodni določbi tega zakona brez njegove uveljavitve ni mogoča.