Mercedes-Benz je v tretjem četrtletju letos ustvaril okoli 1,5 milijarde evrov čistega dobička, kar je 28 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, čeprav so prihodki s 30,7 milijarde evrov upadli za 4,5 odstotka. Dobiček je torej zrasel kljub nižji prodaji, kar pove bistvo trenutnega položaja nemškega proizvajalca, saj ga rešuje predvsem disciplina pri stroških, ne pa rast. Hkrati podjetje pripravlja posodobitev strategije do leta 2030, v središču katere je Kitajska.
Da je dobiček narasel ob padcu prihodkov, je posledica agresivnega varčevanja. Mercedes želi letne stroške znižati za več milijard evrov, prihranke pa išče pri nabavi, fiksnih stroških in nenujnih izdatkih, s čimer brani dobičkonosnost v okolju šibke prodaje in carinskih pritiskov. Gre za obrambno taktiko, ki kaže, kako premijski proizvajalci v težkem trenutku ohranjajo marže.
Osrednji izziv in hkrati os nove strategije je Kitajska. Prav tam je prodaja premijskih modelov oslabela, saj Mercedes izgublja tla pod nogami proti domači konkurenci, ki je pri električnih vozilih in digitalnih storitvah pogosto korak pred evropskimi znamkami. Podjetje zato pospešuje lokalni razvoj in modele, prilagojene kitajskemu kupcu, Kitajsko pa postavlja v jedro svojih načrtov za konec desetletja.
Spremenjen je tudi odnos do elektrifikacije. Potem ko prva generacija električnih Mercedesov ni izpolnila pričakovanj, je podjetje omililo nekdanji cilj čim večje osredotočenosti na električna vozila in zdaj načrtuje, da bo do leta 2030 elektrificirana približno polovica prodaje, ohranja pa prožnost pri motorjih na notranje zgorevanje globoko v naslednje desetletje. Cilj ogljične nevtralnosti do leta 2039 ostaja, novi modeli na prenovljeni platformi, med njimi kompaktni CLA in GLB, pa naj bi pomagali oživiti marže.
Vzporedno Mercedes ureja tudi kapitalsko sliko. Med možnostmi je prodaja preostalega 35-odstotnega deleža v družbi Daimler Truck, kar bi po ocenah lahko prineslo do 10,5 milijarde evrov sredstev za financiranje preobrata. Varčevalni program medtem po dostopnih podatkih do konca leta 2029 izključuje prisilne odpuste za večino nemških zaposlenih.
Zdravje nemških premijskih znamk neposredno vpliva na slovenske dobavitelje avtomobilskih komponent, za katere je nemška industrija ključni trg. Sporočilo Mercedesa je zato širše od ene bilance, saj kaže, da je recept evropske avtoindustrije v tem trenutku obramba dobička z rezanjem stroškov in preusmeritev k Kitajski, ne pa lovljenje obsega za vsako ceno.
