Nafta mora pasti na 79 dolarjev za umiritev inflacije, a vzvod ni cena, ampak iranska nafta

Po objavi dogovora med ZDA in Iranom je cena nafte Brent v ponedeljek padla na 83,31 dolarja za sod, najnižje po 10. marcu. Raven, ki so jo analitiki za umiritev inflacije postavljali šele v leto 2027, je nenadoma blizu. Sod nafte Brent naj bi se po napovedi ameriške Agencije za energetske informacije (EIA) v povprečju spustil na okoli 79 dolarjev v letu 2027, Evropska centralna banka pa pričakuje vrnitev inflacije k dvoodstotnemu cilju komaj leta 2028. Padec je sprožila napovedana vrnitev iranske nafte na svetovni trg.

EIA je v junijskem energetskem pregledu, pripravljenem še med zaprto ožino, ocenila, da bo Brent junija in julija v povprečju stal okoli 105 dolarjev. Ko se promet skozi ožino obnovi in se zaustavljena proizvodnja znova zažene, naj bi se cena do zadnjega četrtletja letos znižala na povprečnih 89 dolarjev. Večina izpadle proizvodnje naj bi se vrnila v prvem četrtletju 2027, ko bi povprečna letna cena Brenta znašala okoli 79 dolarjev. Zaloge nafte v razvitih gospodarstvih do takrat po oceni agencije ne bodo dosegle predvojnih ravni.

Svet ECB je 11. junija dvignil ključno obrestno mero za četrt odstotne točke na 2,25 odstotka, prvič po septembru 2023. Predsednica Christine Lagarde je odločitev utemeljila z inflacijskimi pritiski iranske vojne, potem ko se je inflacija v evrozoni maja pospešila na 3,2 odstotka. Ob dvigu je banka zvišala napoved inflacije na tri odstotke za letos, 2,3 odstotka za 2027 in dva odstotka za 2028, napoved osnovne inflacije brez energije in hrane pa na 2,5 odstotka za letos in prihodnje leto. Napoved gospodarske rasti je za letos znižala na 0,8 odstotka.

Skozi Hormuško ožino se pretaka približno petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina. Za večino ladijskega prometa je bila zaprta od 28. februarja, ko se je začela vojna ZDA in Izraela proti Iranu, odprla pa naj bi se v petek. Na zadnji trgovalni dan pred vojno, 27. februarja, je sod Brenta stal okoli 72 dolarjev, na vrhuncu krize pa je za kratek čas dosegel 126 dolarjev. Razlika med predvojno ravnjo in trenutno ceno se zdaj manjša.

Med krizo je Morgan Stanley za drugo četrtletje napovedoval 110 dolarjev, za tretje 100 dolarjev in padec na 80 dolarjev šele v letu 2027. HSBC je za letošnje povprečje predvideval 95 dolarjev, J. P. Morgan 96 dolarjev za letos in 75 dolarjev za prihodnje leto. Vanguard je ob ceni med 90 in 100 dolarji dvignil napoved inflacije v evrozoni za letos na 2,5 odstotka. Pred vojno so analitiki ob nemotenem trgu računali na precej nižje ravni, BloombergNEF na povprečje 55 dolarjev. Po dogovoru je sod Brenta padel pod 84 dolarjev, niže od vseh teh napovedi za letos.

Vrnitev cene k predvojnim ravnem ne bo hipna. Pred nedeljskim dogovorom je Goldman Sachs ocenjeval, da bo izvoz iz Perzijskega zaliva normaliziran šele konec avgusta, in opozarjal, da je premija za tveganje vgrajena v dolgoročne pogodbe, ne le v najbližje. Rory Johnston iz analitske hiše Commodity Context je ocenil, da bi odprtje ožine sprožilo takojšen padec za 10 do 20 dolarjev, a bi bila olajšava začasna, saj poškodovana infrastruktura in izpadi črpanja trga ne bi takoj vrnili na predkrizne ravni. Dogovor bo podpisan šele v petek, Izrael ni stran v pogajanjih in je v nedeljo napadel Libanon. Umiritev inflacije pri dveh odstotkih, ki jo ECB napoveduje za leto 2028, ostaja vezana na to, kako gladko bo iranska nafta spet stekla.

Regulirana najvišja cena litra dizla zunaj avtocest znaša od 9. do 15. junija 1,685 evra. Od te cene pobereta trošarina 0,330 evra in davek na dodano vrednost 0,304 evra, skupaj 0,634 evra. Ti dve dajatvi, skoraj 38 odstotkov maloprodajne cene, se ob padcu surove nafte ne znižata. Sod nafte ima 159 litrov. Vsak padec cene Brenta za osem dolarjev znese nekaj več kot pet centov na liter surovine, pri tečaju 1,157 dolarja za evro dobre štiri evrske cente na liter. Vlada je sredi junija regulacijo cen podaljšala za pol leta ter trgovcem dovolila višje marže in zaračunavanje biodizla, kar bo po njeni oceni dizel podražilo za šest do sedem centov na liter. Dvig marže je enkraten administrativni ukrep, prihranek od cenejše surovine pa prihaja postopno. Fiksni davčni del cene padcu nafte ne sledi v nobenem primeru. Voznik lahko na črpalki plača več, čeprav svetovna cena nafte pada.

Inflacija v Sloveniji se je aprila povzpela na 3,1 odstotka z 2,5 odstotka marca, k rasti pa so največ prispevale cene v skupini stanovanj, vode, energije in goriv. Evropska komisija za letos napoveduje 3,5-odstotno povprečno inflacijo, ki naj bi se prihodnje leto spustila na okoli 2,5 odstotka.

Brent je padel na 83,31 dolarja za sod, le dobre štiri dolarje nad ravnjo, ki jo EIA napoveduje za povprečje leta 2027.