Nafta po Trumpovi izjavi o Iranu 3,3 odstotka dražja, Wall Street odstop Huanga prenesel z manjšo izgubo

Severnomorska nafta brent se je v četrtek podražila za 3,3 odstotka na 95,82 dolarja za sod, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da ZDA dogovora z Iranom ne potrebujejo več. Wall Street je odstop izvršnega direktorja družbe Nvidia Jensena Huanga prenesel brez večjih pretresov. Indeks S&P 500 se je znižal za 0,35 odstotka na 7.592,40 točke, potem ko je bil med trgovanjem nižji za skoraj odstotek. Evropski indeks Stoxx 600 je s 664,02 točke dosegel nov rekord.

Delnica družbe Nvidia je ob odprtju izgubila okoli 14 odstotkov, trgovanje pa je končala 4,34 odstotka nižje pri 166,19 dolarja. Kolumnist agencije Reuters Jamie McGeever je zapisal, da so bile izgube Wall Streeta glede na težo novice ter skok donosnosti obveznic in cen nafte precej blage. Delnica je po njegovih podatkih ta teden izgubila 11 odstotkov, od vrha 6. oktobra pa več kot 30 odstotkov. Tržna vrednost družbe se je v tem času skrčila za 1,8 bilijona dolarjev. Delnice tekmecev AMD in Broadcom so se podražile za 5,86 oziroma 5,54 odstotka, delnice družbe Alphabet pa za 1,79 odstotka. Glavna investicijska strateginja družbe Hightower Advisors Stephanie Link je za televizijo CNBC povedala, da je delnice družbe Nvidia prodala in kupila delnice proizvajalca pomnilnikov Micron, ki so se v četrtek pocenile za 1,59 odstotka. Nasdaq Composite je izgubil 0,39 odstotka, Dow Jones 0,36 odstotka, indeks manjših družb Russell 2000 pa 1,66 odstotka.

“Dogovora z Iranom ne potrebujemo. Ti časi so že zdavnaj minili,” je Trump zapisal na omrežju Truth Social. Podpredsedniku JD Vanceu je po poročanju agencije Bloomberg naročil, naj se namesto pogajanj s Teheranom posveti notranjim vprašanjem. Ustanovitelj svetovalne družbe Real Macro Jeffrey Currie je za televizijo CNBC ocenil, da bodo cene nafte kratkoročno ostale zmerne, ker z Bližnjega vzhoda prihajajo znatne količine nafte. Višje jih po njegovem mnenju držijo visoke cene zavarovanj in tankerskih prevozov. Brent je kljub četrtkovi podražitvi od začetka novembra izgubil okoli 20 odstotkov, ameriška nafta WTI pa se je v četrtek podražila za 2,55 odstotka na 88,74 dolarja.

Donosnost desetletnih ameriških državnih obveznic se je ob ponovnem odprtju trga po dnevu veteranov zvišala na 5,13 odstotka, najvišjo raven v treh tednih. Terminski trgi so v petek zjutraj po podatkih portala Trading Economics z 85-odstotno verjetnostjo napovedovali, da bo ameriška centralna banka decembra zvišala ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk, s 15-odstotno pa, da jo bo zvišala za 50 bazičnih točk. Guverner Feda Christopher Waller je v torek v Londonu dejal, da bi bilo treba ob višji inflaciji na decembrski seji razmisliti o dvigu za 50 bazičnih točk. Trgi z 80-odstotno verjetnostjo pričakujejo, da bo Evropska centralna banka decembra obrestne mere zvišala za 25 bazičnih točk, kar bi se prek euriborja preneslo v obroke posojil s spremenljivo obrestno mero. Evro je zdrsnil pod 1,11 dolarja, zlato pa se je pocenilo za 2,79 odstotka na 3.876,43 dolarja za unčo.

Frankfurtski DAX se je zvišal za 0,41 odstotka na rekordnih 26.771,88 točke, Euro Stoxx 50 pa za 0,14 odstotka na 6.401,75 točke. Delnice pozavarovalnice Munich Re so se po objavi četrtletnih rezultatov podražile za 2,88 odstotka, delnice zavarovalnice Allianz, ki je zvišala zgornjo mejo napovedi poslovnega izida za leto 2026, za 1,9 odstotka. Delnice družbe Siemens so pridobile 1,7 odstotka, družba pa je zaradi rekordnih naročil, med drugim za opremo podatkovnih centrov, zvišala srednjeročne cilje. Delnice nizozemske družbe ASML so se pocenile za 1,92 odstotka. Pariški CAC 40 je pridobil 0,34 odstotka, londonski FTSE 100 pa 0,25 odstotka. Milanski FTSE MIB je izgubil 0,27 odstotka, madridski IBEX 35 pa 0,31 odstotka.

Brent se je v petek zjutraj pocenil za 0,31 odstotka na 95,52 dolarja za sod, delnica družbe Nvidia pa se je v trgovanju po zaprtju borze podražila za več kot odstotek.