Naftni analitiki opozarjajo, da se Hormuška ožina morda ne odpre do leta 2027, a Evropa že živi s 3-odstotno inflacijo

Analitiki banke MUFG so ta teden ocenili, da popolna normalizacija bližnjevzhodne naftne ponudbe morda ne bo mogoča pred letom 2027. Hormuška ožina, skozi katero je pred iransko vojno prehajalo 20 odstotkov svetovne nafte, je od 28. februarja dejansko zaprta. Mednarodna agencija za energijo je v majskem poročilu ocenila, da so se izgube globalne ponudbe od februarja povečale za 12,8 milijona sodov dnevno. Direktor IEA Fatih Birol je ocenil, da je polno in brezpogojno ponovno odprtje ožine najpomembnejša rešitev za energetski šok, ki ga občuti Evropa.

Evropska komisija je v sredo objavila pomladansko gospodarsko napoved, ki te ocene potrjuje s številkami. Gospodarska rast EU je za leto 2026 znižana na 1,1 odstotka. Evrsko območje bo zraslo za 0,9 odstotka. Inflacija bo dosegla 3,1 odstotka, za polno odstotno točko nad jesensko oceno. Energetska inflacija bo v drugem četrtletju presegla 11 odstotkov. Komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je na srečanju finančnih ministrov G7 v Parizu dan pred objavo stanje označil kot stagflacijski šok.

Za Slovenijo Komisija napoveduje 1,9-odstotno rast, nad evropskim povprečjem, z domačim povpraševanjem kot gonilom. Javnofinančni primanjkljaj se povečuje na 3,3 odstotka BDP, v 2027 na 3,5 odstotka. Naraščajo tekoči odhodki, socialni transferji, javne plače in izdatki za obrambo, bliža pa se konec prihodkov iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

Brent je kljub temu ta teden padel za 5 odstotkov in v petek zaključil pri 103,54 dolarja za sod, najnižje v dveh tednih. Predsednik Trump je istega dne izjavil, da je sporazum z Iranom v veliki meri dogovorjen. Iranski pogajalci so potrdili napredek. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dan prej dejal, da so znaki dobri, a opozoril, da je sporazum neizvedljiv, če Iran vztraja pri trajnem nadzoru nad plovbo skozi ožino. Po poročanju Bloomberga se obe strani osredotočata na prenehanje spopadov na vseh frontah, sporna vprašanja, vključno z iranskimi zalogami obogatenega urana, pa naj bi pustili za poznejše kroge pogajanj. Koalicija 40 držav, ki jo vodita Francija in Združeno kraljestvo, načrtuje pomorsko misijo za zaščito plovbe, ko bo premirje doseženo. Rok še ni znan. Ožina ostaja zaprta.

Evropski parlament in Svet EU sta v sredo dosegla dogovor o zakonodajnem besedilu za implementacijo trgovinskega sporazuma z ZDA, sklenjenega julija 2025 na Turnberryju. EU bo odpravila carine na ameriško industrijsko blago, Washington bo na večino evropskih izvozov ohranil 15-odstotno carino. Komisija je v besedilo vgradila zaščitni mehanizem: če ZDA do konca leta ne znižajo 50-odstotne carine na jeklo in aluminij, lahko Bruselj začasno prekliče ugodnosti. Končno glasanje je predvideno sredi junija, rok za uveljavitev je 4. julij. Za slovensko farmacevtsko industrijo, ki krepi prisotnost na ameriškem trgu, je 15-odstotna carina sprejemljiva. Grožnja je bila 30-odstotna.

Kancler Friedrich Merz je isti dan v pismu predsednici Komisije, predsedniku Evropskega sveta in ciprskemu predsedstvu predlagal pridruženo članstvo EU za Ukrajino. Ukrajinski predstavniki bi se udeleževali zasedanj Sveta in srečanj ministrov brez glasovalne pravice, a s pravico do sklicevanja na člen 42.7 Pogodbe o EU, ki predvideva medsebojno pomoč v primeru oboroženega napada. To bi de facto pomenilo evropsko varnostno garancijo za Kijev brez celotnega pristopnega postopka. European Pravda iz Bruslja je ocenila, da format ponuja Kijevu zelo malo prednosti, a prinaša tveganja, ki jih je Berlin poskušal prikriti. Stuttgarter Zeitung ga je pozdravil kot signal Kremlju. Madžarski premier Péter Magyar je medtem signaliziral pripravljenost za umik veta na odprtje prvega pogajalskega svežnja. Če bo dovolj napredka pri vprašanju madžarske manjšine v Ukrajini, bi se to lahko zgodilo do junijskega vrha 18. in 19. junija.

Rusko obrambno ministrstvo je v četrtek potrdilo, da je predalo jedrske bojne glave za sisteme Iskander-M beloruskim enotam. V vajah je sodelovalo 64.000 vojakov in več kot 7.800 kosov opreme. Vaje so odgovor na naraščajoče napetosti z Natom, ki jih spodbujajo dronski incidenti v Baltiku in izjave litovskega ministra za zunanje zadeve o sposobnosti zavezništva za udar na Kaliningrad. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je opozoril, da bi bil odgovor na morebitni jedrski napad uničujoč. Beloruska opozicijska voditeljica Svjatlana Cihanouska je obtožila Lukašenka, da korak za korakom vleče državo v jedrsko izsiljevanje.

Evropski parlament je s 508 glasovi za in 64 proti potrdil obvezno preverjanje tujih naložb v strateških sektorjih, vključno z obrambo, polprevodniki in umetno inteligenco. Direktorica ameriške nacionalne obveščevalne službe Tulsi Gabbard je v petek odstopila, uradno zaradi moževe diagnoze kostnega raka. Trump je nakazal, da sta imela razhajanja glede Irana. Gabbard je četrta članica kabineta, ki odhaja v drugem mandatu.

Dividendna sezona na Ljubljanski borzi se z junijskimi skupščinami Triglava in Krke šele začenja, cene energije pa ostajajo visoke ne glede na diplomatske signale iz Irana. Junijske projekcije ECB bodo pokazale, ali centralna banka v svojih modelih upošteva scenarij miru ali scenarij podaljšane zapore Hormuške ožine. Od te ocene je odvisna obrestna mera, po kateri se bodo zadolževali države, podjetja in gospodinjstva v evrskem območju.