51 glasov za Janšo, 2,1 milijarde primanjkljaja za novega ministra financ: kaj lahko pričakuje slovensko gospodarstvo

Janez Janša je v petek z 51 glasovi postal predsednik 16. slovenske vlade. Kandidate za ministre mora predložiti v 15 dneh. Naslednik na ministrstvu za finance bo prevzel proračun z 2,1 milijarde evrov primanjkljaja: 17,7 milijarde porabe, 15,6 milijarde prihodkov, javni dolg pri 65,7 odstotka BDP. Minister Boštjančič je teden pred odhodom zmanjšal izdatke za 370 milijonov, da je primanjkljaj spravil pod 2,9 odstotka BDP, a Evropska komisija v pomladanski napovedi za 2027 napoveduje poslabšanje na 3,5 odstotka in rast dolga na 65,1 odstotka.

Koalicijska pogodba SDS, NSi, SLS, Fokusa in Demokratov na 35 straneh obljublja hkrati brez novih davkov, zmanjšanje primanjkljaja in več investicij v infrastrukturo, zdravstvo in decentralizacijo. Rast izdatkov je omejena na ciljno inflacijo. Inflacija v Sloveniji je marca po podatkih SURS znašala 2,5 odstotka na letni ravni, storitve se dražijo za 4,1 odstotka, hrana za 2,2 odstotka. Brent nad 100 dolarji pritiska na cene energentov, ki so se lani umirile, letos pa ponovno rastejo. Če inflacija ostane nad 2,5 odstotka, bo zgornja meja rasti izdatkov preozka za financiranje obljub pogodbe brez novih prihodkov.

Napovedi gospodarske rasti se nižajo z vsako novo revizijo. UMAR je v pomladanski napovedi za 2026 zapisal 2 odstotka, potem ko je jeseni napovedoval 2,4. Bruselj je lani jeseni za Slovenijo predvideval 2,4-odstotno rast, spomladi pa znižal na 1,9. Nemčija, največja trgovinska partnerica, je prepolovila lastno napoved na 0,5 odstotka. Izvoz, ki je bil zgodovinsko motor slovenskega BDP, ne dosega ravni izpred pandemije, poudarja UMAR.

Kolektivne pogodbe v javnem sektorju, plačna reforma, zimski regres, dolgotrajna oskrba in obnova po poplavah iz leta 2023 so strukturni izdatki, določeni z zakonodajo prejšnjega mandata. Minimalna plača se je januarja 2026 zvišala za 16 odstotkov in potegnila za seboj vse transferje, vezane nanjo. Odhodki za te postavke rastejo neodvisno od sestave vlade. Brez novih davkov in brez rasti, ki bi bistveno presegla 2 odstotka, bo nova vlada morala zmanjšati porabo globlje, kot jo je Boštjančič v zadnjem tednu mandata. Nobena prejšnja vlada tega ni dosegla z računico, da bo nominalna rast BDP sama znižala primanjkljaj.

Pogodba postavlja produktivnost in meritokracijo pred minimalno plačo in kolektivne pogodbe. Delodajalci to spremembo tona čakajo od vstopa v EU. Pogodba ne specificira mehanizmov, s katerimi bi 180.000 zaposlenih, ki prejemajo plačo blizu minimalca, občutilo učinke te filozofije. Produktivnost zahteva investicije v opremo, izobraževanje in organizacijo dela. Proračun s primanjkljajem 2,1 milijarde ta kapital omejuje. UMAR napoveduje, da bo rast plač letos realno blizu 4 odstotkov, v prihodnjih letih pa nižja. Če produktivnost plač ne dohiti, tvega slovensko gospodarstvo poslabšanje konkurenčnosti.

Nepremičninski davek, ki ga je napovedovala Golobova vlada, je umaknjen. Namesto dodatne obdavčitve lastnikov pogodba obljublja jamstveno shemo za mlade kupce. Davek bi po oceni zagovornikov umaknitve prizadel srednji razred, po oceni kritikov pa Slovenija brez njega ostaja ena redkih članic EU brez funkcionalnega nepremičninskega davka. Proračun je zato odvisen od davka na dohodek in DDV, ki sta oba občutljiva na konjunkturo. Prihodek, ki bi rastel s cenami nepremičnin, ne obstaja.

Slovenija uvozi 85 odstotkov energije, ki jo porabi. Vsaka podražitev nafte za 10 dolarjev za sod stane slovensko gospodarstvo približno 200 milijonov evrov letno v dodatnem uvozu. Koalicijska pogodba energetsko samooskrbo zapisuje kot cilj, a brez roka in brez proračuna. Brent nad 100 dolarji in zaprta Hormuška ožina dajeta cilju težo, ki je pogodba sama ne meri.

Boštjančič je naslednji vladi zapustil primanjkljaj tik pod 3 odstotke BDP, obrambni izdatki so že zmanjšani za 100 milijonov. EK napoveduje 3,5-odstotni primanjkljaj v 2027. Koalicijska pogodba pravi, da novih davkov ne bo. Jeseni, ko bo nova vlada pripravila proračun, bo morala pokazati, kako namerava zapolniti razliko med 15,6 milijarde prihodkov in porabo, ki po obstoječi zakonodaji presega 17 milijard.