Največji naftni šok v zgodovini ni zrušil borz in razlog je 670 milijard dolarjev za umetno inteligenco

V Hormuški ožini tankerji plačujejo do dva milijona dolarjev iranski Revolucionarni gardi za prehod skozi kanal, ki ga pred vojno ni nihče zaračunaval. Plačila potekajo v kitajskih juanih in kriptovalutah, po poročanju Lloyd’s List in Bloomberga. Dva tisoč ladij čaka v Perzijskem zalivu, promet skozi ožino je s predvojnih 110 ladij dnevno padel pod deset. In sredi vsega tega je Nasdaq v petek prvič zaključil nad 25.000 točkami.

Čeprav se zdi, da gre za norost, gre v resnici za stavo, in sicer največjo, ki jo trgi sklepajo od konca finančne krize leta 2008. Jedro te stave je prepričanje, da je umetna inteligenca postala dovolj velika gospodarska sila, da naftni šok, četudi največji v zgodovini, ne more več sam po sebi zrušiti svetovnih borz. Za zdaj imajo prav.

Zaprtje Hormuške ožine je s svetovnega trga odrezalo 14,5 milijona sodčkov nafte dnevno. Mednarodna agencija za energijo je izpad označila za najhujšega v polstoletni zgodovini globalnih energetskih kriz, Goldman Sachs pa je v poročilu za institucionalne vlagatelje zapisal, da izpad “nima primerjave v novejši zgodovini naftnih trgov”. Nafta Brent se giblje nad 100 dolarji za sodček. Bencin v ZDA je pri 4,39 dolarja za galono. Filipini so prvi razglasili energetsko izredno stanje, indijska gospodinjstva čakajo v vrstah za utekočinjeni naftni plin, Mednarodni denarni sklad pa je napoved globalne inflacije za 2026 popravil navzgor, na 4,4 odstotka s prej napovedanih 3,8.

S&P 500 je april zaključil z desetodstotno rastjo, najboljšim mesecem v petih letih, Nasdaq je dosegel rekordnih 25.114 točk, Dow Jones pa je obtičal tik pod 50.000.

Delniški trgi nafto vidijo, trg obveznic pa jo vidi še jasneje. Donos na desetletne ameriške državne obveznice je od začetka vojne 28. februarja narasel s 3,95 na 4,25 odstotka, večino rasti pa poganja višja pričakovana inflacija. V evrskem območju je inflacija v aprilu dosegla tri odstotke, najvišjo raven v dveh letih in pol, rast BDP pa se je nepričakovano upočasnila. Obveznice torej sporočajo, da je energetski šok resničen, delniški trg pa je kljub temu ocenil, da dobiček tehta več.

In dobiček je v letošnjem prvem četrtletju izjemen. Več kot 80 odstotkov podjetij iz S&P 500 je preseglo napovedi analitikov. Neto profitne marže so najvišje v več kot 15 letih, po podatkih analitičnega podjetja FactSet. A poganja jih skoraj izključno eno področje: naložbe v umetno inteligenco. Goldman Sachs ocenjuje, da bodo te naložbe letos poganjale približno 40 odstotkov rasti dobička na delnico pri S&P 500. Največja oblačna podjetja nameravajo letos za kapitalne izdatke porabiti 670 milijard dolarjev, kar je 130 milijard več kot v prejšnjem četrtletju in skoraj celoten letni denarni tok teh podjetij.

Ko je Alphabet v sredo, 29. aprila, objavil četrtletne rezultate, je razkril prihodke v višini 109,9 milijarde dolarjev, 22-odstotno rast in kumulativna naročila za oblačne storitve v višini 460 milijard dolarjev. Sundar Pichai je napovedal letne kapitalne izdatke do 190 milijard dolarjev. Delnica je v podaljšanem trgovanju poskočila za šest odstotkov. Sam Alphabet je letos k donosu S&P 500 prispeval 1,27 odstotne točke, torej več kot petino celotne rasti indeksa. Intel, ki je v povprečju predstavljal manj kot pol odstotka indeksa, je letos pridobil 156 odstotkov vrednosti, potem ko je povpraševanje po procesorjih za inferenčne naloge AI poskočilo. Košara delnic, povezanih z gradnjo podatkovnih centrov za AI, je letos pridobila skoraj 60 odstotkov.

Helima Croft, globalna vodja strategije za surovine pri RBC Capital Markets in nekdanja analitičarka CIA, te teze ne zavrača zlahka. Za CNN je povedala, da je bila Bela hiša “zelo uspešna pri prepričevanju dela trga, da se bo vojna kmalu končala.” Matt Smith, vodilni naftni analitik pri Kplerju, je bil bolj neposreden: “Pričakoval bi cene nad 200 dolarjev. To je noro.” Croft in Smith opisujeta trg, v katerem špekulanti, ki imajo v rokah približno 11 odstotkov odprtih terminskih pogodb, aktivno stiskajo navzdol ceno nafte, ker verjamejo, da bo Trump razrešil krizo, preden se zaloge dokončno izpraznijo.

Zaloge pa se praznijo hitreje, kot bi naslovi o rekordnih borzah dali slutiti. Ameriške zaloge surove nafte so prejšnji teden nepričakovano padle za 6,2 milijona sodčkov. Bencin in dizel prav tako. Goldman Sachs je marca poročal, da so se globalne zaloge v enem samem mesecu zmanjšale za 85 milijonov sodčkov. Savdska Arabija in Združeni arabski emirati bi lahko povečali črpanje, a ne morejo izvažati, ker je ožina zaprta. Ameriško proizvodnjo v permijskem bazenu že poganjajo na rekordnih ravneh, a domača proizvodnja ne more nadomestiti izpada te velikosti. Goldman Sachs je v primeru, da prekinitev ognja ne vzdrži in motnje v oskrbi dosežejo dva milijona sodčkov dnevno, napovedal scenarij, v katerem Brent v četrtem četrtletju doseže 115 dolarjev. V ekstremnem primeru, ko bi Hormuška ožina ostala zaprta šest mesecev, je banka omenjala ciljno vrednost 135 dolarjev za sodček.

Ed Yardeni, veteran z Wall Streeta in predsednik Yardeni Research, je marca verjetnost za zlom trga dvignil na 35 odstotkov. Mesec pozneje je oceno ublažil, potem ko je S&P 500 padel le za devet odstotkov in se hitro pobral. “Na koncu dneva se trgi gibljejo navzgor, ker se dobiček podjetij giblje navzgor,” je povedal za CNBC. A obenem je opozoril, da sta “ameriško gospodarstvo in borza ujeta med Iran in trdo skalo” in da se Federal Reserve sooča z dvojnim mandatom, pri katerem inflacija sili navzgor, zaposlovanje pa navzdol. Yardeni sam je v tedenskem komentarju zapisal, da so “budni stražarji obveznic začeli mrmrati: Konec ugodnosti.”

Ben Snider, glavni strateg za ameriške delnice pri Goldman Sachs, vidi težavo drugje. Širina trga, torej delež delnic, ki se gibljejo navzgor skupaj z indeksom, je padla na eno najnižjih ravni od ere dot-coma. Rekordne vrednosti indeksov poganja vse manjše število podjetij. Sedem podjetij, Apple, Microsoft, Alphabet, Amazon, Meta, Nvidia in Tesla, narekuje približno tretjino gibanja celotnega S&P 500. “Vojna v Iranu in gradnja AI sta najjasnejši tveganji za delniški trg v prihodnjih tednih,” je zapisal v poročilu.

V Evropi je april prinesel podobne donose, a iz drugačnih razlogov. Stoxx 50 je pridobil 5,5 odstotka, milanski FTSE MIB skoraj devet odstotkov, kar je bil njegov najboljši mesec od januarja 2023. Evropska centralna banka in Bank of England sta obrestne mere pustila nespremenjene, guverner Bank of England Andrew Bailey pa je izrecno opozoril, da bo morda potreben “odločen” odziv, če se gospodarski učinki vojne poslabšajo. Inflacija v evrskem območju je pri treh odstotkih, rast BDP pa se je nepričakovano upočasnila. Evropske borze rastejo, ker se kapital seli iz obveznic v delnice. Ne rastejo, ker bi se gospodarstvu na celini dobro godilo.

Zadnji primerljiv trenutek v zgodovini je bil oktober 1973, ko je arabski naftni embargo v enem zamahu podražil nafto za 300 odstotkov in zahodni svet potisnil v stagflacijo. A tedaj ni bilo umetne inteligence, ki bi poganjala dobiček podjetij, in ni bilo oblačnih velikanov z denarnim tokom 670 milijard dolarjev letno. Današnji trg se od takratnega razlikuje v eni ključni točki. Tedaj je nafta bila gospodarstvo. Danes gospodarsko rast narekuje tehnologija, nafta pa je le eden od vhodnih stroškov. Če ta teza drži, se bo sedanji razkorak med naftnim in delniškim trgom izkazal za prvi znak novega gospodarskega reda. Če ne drži, se bodo trgi, ki so po rekordnih cenah kupovali delnice sredi največjega naftnega šoka v zgodovini, soočili z obračunom, katerega razsežnosti si zaenkrat nihče noče predstavljati.