Norveško vrhovno sodišče je razveljavilo odobritve za razvoj in delovanje treh naftnih polj v Severnem morju, ker norveške oblasti niso ustrezno ocenile podnebnih posledic izgorevanja pridobljene nafte in plina. Odločitev zadeva polja Breidablikk, Tyrving in Yggdrasil, ki so povezana z družbama Equinor in Aker BP.
Sodišče je odločilo s šestimi glasovi proti petim. Presodilo je, da bi morala država pri presoji projektov upoštevati ne le emisije, ki nastanejo pri pridobivanju nafte in plina, temveč tudi emisije, ki nastanejo ob njunem poznejšem izgorevanju. Upoštevati mora tudi skupni podnebni vpliv teh emisij skupaj z emisijami drugih obstoječih in odobrenih projektov na norveški celinski polici.
To je osrednji argument okoljevarstvenih organizacij Greenpeace in Nature and Youth, ki sta državo tožili zaradi domnevno nezadostnih presoj vplivov na okolje. Spor se je začel leta 2023, okoljevarstveniki pa so uspeli že na nižjih sodnih stopnjah.
Črpanje se ne ustavlja, država mora ponoviti presojo
Odločitev ne pomeni, da morajo naftne družbe takoj ustaviti proizvodnjo ali da so njihova dovoljenja samodejno prenehala veljati. Sodišče je razveljavilo odločitve države zaradi postopkovnih pomanjkljivosti, norveške oblasti pa morajo projekte ponovno presoditi in odpraviti ugotovljene napake.
Na polju Breidablikk in Tyrving proizvodnja že poteka, medtem ko naj bi Yggdrasil začel obratovati leta 2027. Gre za enega največjih energetskih investicijskih projektov na norveški celinski polici. Družba Aker BP za njegov razvoj načrtuje približno 195 milijard norveških kron naložb.
Norveška država bo morala okoljevarstvenima organizacijama povrniti tudi več kot pet milijonov norveških kron sodnih stroškov.
Sodba je pomembna tudi zunaj Norveške, saj postavlja strožje zahteve za presojo podnebnih vplivov novih naftnih in plinskih projektov. Pri odobritvah bo treba upoštevati tudi emisije, ki nastanejo, ko kupci pridobljena fosilna goriva porabijo, pogosto v drugih državah.
