Slovenski sektor informacijsko-komunikacijske tehnologije je lani ustvaril 2,8 milijarde evrov dodane vrednosti, pri čemer je dodana vrednost na zaposlenega znašala 76.338 evrov. To je približno tretjino več kot v povprečju celotnega gospodarstva. Panoga tako na papirju spada med najbolj produktivne v državi, a je močno zgoščena v enem samem segmentu, razvoju programske opreme in svetovanju.
Po začasnih podatkih statističnega urada je sektor lani sestavljalo 11.048 aktivnih podjetij, kar je 5,2 odstotka vseh podjetij v državi. V njih je delalo 36.220 zaposlenih in samozaposlenih, ustvarila pa so 6,8 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje in 2,8 milijarde evrov dodane vrednosti. Razmerje je povedno: panoga zaposluje približno 4,6 odstotka vseh delavcev, ustvari pa šest odstotkov dodane vrednosti gospodarstva. Vsak zaposleni v IKT torej prispeva nadpovprečno veliko.
Podatki za leto 2025 niso primerljivi s prejšnjimi leti, saj je Slovenija s 1. januarjem 2025 prešla na novo klasifikacijo dejavnosti (SKD 2025), ki je spremenila tudi definicijo sektorja IKT.
Programiranje nosi panogo
Daleč največji del sektorja predstavlja dejavnost računalniškega programiranja, svetovanja in sorodnih storitev (K62). V njej je bilo 83 odstotkov vseh podjetij panoge, ustvarila pa so 46 odstotkov prihodkov in kar 59 odstotkov dodane vrednosti sektorja, torej 1,6 milijarde evrov. V tem segmentu je delala tudi večina zaposlenih, 23.719 oziroma 65 odstotkov vseh v panogi.
Gre pretežno za majhna podjetja. Na 9.178 podjetij v programiranju pride v povprečju manj kot 180.000 evrov dodane vrednosti na podjetje, kar kaže na razdrobljeno strukturo z veliko manjšimi izvajalci in samozaposlenimi. To se ujema z dolgoletno oceno gospodarstva, da je slovenski IKT močneje izvajalsko kot produktno naravnan.
| Sektor IKT po dejavnostih, Slovenija 2025 (začasni podatki) | |||
|---|---|---|---|
| Dejavnost | Podjetja | Zaposleni | Dodana vrednost (mio €) |
| K62 Programiranje in svetovanje | 9.178 | 23.719 | 1.627,6 |
| K61 Telekomunikacije | 339 | 5.444 | 693,5 |
| G46.5 Trgovina na debelo z IKT-opremo | 313 | 1.363 | 116,0 |
| K63.1 Infrastruktura in obdelava podatkov | 616 | 1.668 | 108,9 |
| Proizvodni sektor IKT (skupaj) | 214 | 3.323 | 185,9 |
| Sektor IKT – skupaj | 11.048 | 36.220 | 2.765,0 |
Vir: SURS
Malo podjetij, velik prihodek
Drugačno sliko kažejo telekomunikacije (K61). V tej dejavnosti je bilo le 339 podjetij, a so ustvarila 27 odstotkov prihodkov sektorja (1,8 milijarde evrov) in četrtino dodane vrednosti (693 milijonov evrov). Dodana vrednost na zaposlenega je bila tu bistveno višja kot v programiranju, kar je značilno za kapitalsko intenzivno panogo z nekaj velikimi operaterji. Prav telekomunikacije so sicer med dejavnostmi, ki so v zadnjem obdobju po prihodkih zaostajale, vodilni Telekom Slovenije pa je prejšnji teden poročal o štiriodstotni rasti prihodkov.
Proizvodni del IKT ostaja obroben. V proizvodnji elektronskih komponent, računalnikov in naprav je delovalo le 214 podjetij s skupno 538 milijoni evrov prihodkov, torej osem odstotkov sektorja. Največ dodane vrednosti med njimi, 99 milijonov evrov, so ustvarila podjetja v proizvodnji elektronskih komponent in plošč.
Visoka produktivnost in trajno pomanjkanje kadrov
Visoka dodana vrednost na zaposlenega je največja prednost panoge, a tudi njena ranljivost. Po oceni Gospodarske zbornice je sektor IKT v letu 2024 ustvaril 4,4 odstotka BDP, dodana vrednost na zaposlenega je bila za 40 odstotkov nad povprečjem gospodarstva, panoga pa se sooča z akutnim pomanjkanjem kadrov, zlasti strokovnjakov za razvoj programske opreme in podatke. Evropska komisija je v poročilu o digitalnem desetletju Sloveniji očitala, da je delež strokovnjakov za IKT pod povprečjem EU, ekosistem zagonskih podjetij pa nerazvit.
Rast panoge je torej odvisna od kadrov, ki jih primanjkuje. Dokler bo slovenski IKT temeljil predvsem na izvajanju storitev in svetovanju, bo dodana vrednost sicer visoka, a bo panoga težje prešla v razvoj lastnih produktov in intelektualne lastnine, ki prinašajo še višje donose. Prav ta prehod je tisto, kar bo odločilo, ali ostane panoga podporna funkcija drugim sektorjem ali postane samostojen razvojni motor gospodarstva.
