Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič in kitajski minister za trgovino Wang Wentao sta 29. junija v Bruslju ustanovila nov pogajalski okvir s štirimi delovnimi skupinami in si zadala rok do oktobra za prve oprijemljive rezultate, primanjkljaj v blagovni menjavi med EU in Kitajsko pa je lani dosegel okoli 360 milijard evrov in letos še narašča.
Šefčovič je ta rok vezal na zasedanje voditeljev EU, predvideno za 15. oktober, in po pogovorih ocenil, da pogajalske ekipe do takrat ne bodo rešile vsega, imajo pa dovolj časa za otipljive premike. Pred srečanjem je kitajski državni medij sporočil, da je Peking pripravljen zamrzniti gospodarske in trgovinske odnose z EU, če pogovori ne bodo dali rezultatov.
Telo z imenom EU-China Trade and Investment Consultations bo pokrivalo štiri področja: uravnoteženje trgovine in naložb, kontrolo izvoza, intelektualno lastnino in reformo Svetovne trgovinske organizacije. Strani sta se dogovorili za skupni mehanizem za izmenjavo podatkov in spremljanje blagovnih tokov, Šefčovič pa bo jeseni obiskal Peking in ocenil napredek.
| ŠTIRI DELOVNE SKUPINE EU IN KITAJSKE, STANJE JUNIJA 2026 | ||
|---|---|---|
| Delovna skupina | Stanje pogajanj | Ključna ovira |
| Kontrola izvoza | Dialog o redkih zemljah ocenjen kot uspešen, dobave magnetov v Evropo +60 % (november 2025) | Kontrole suspendirane le do 10. novembra 2026, Kitajska obvladuje 91 % svetovne predelave |
| Uravnoteženje trgovine in naložb | Rok za rezultate do oktobra 2026, navodila za najnižje cene vozil (januar 2026) | Primanjkljaj okoli 360 milijard EUR, prvič pri vseh 27 članicah, dajatve 7,8-35,3 % še veljajo |
| Intelektualna lastnina | Delovna skupina za sistemska vprašanja zaščite in uveljavljanja | Razprave na tehnični ravni, brez konkretnih zavez |
| Reforma STO | Dogovor o tesnejšem sodelovanju v Svetovni trgovinski organizaciji | Večstranski proces brez kratkoročnega izida |
| Lider.si | Vir: Evropska komisija, Mednarodna agencija za energijo, CSIS, Evropski parlament, Evropski svet | ||
Najbolj konkreten napredek je pri redkih zemeljskih elementih, znanih kot redke zemlje. Šefčovič in Wang sta dosedanji dialog o izvoznih kontrolah redkih zemelj in drugih kritičnih surovin označila za uspešen in napovedala, da ga bosta okrepila. Šefčovič je po sestanku povedal, da mu je Wang zagotovil, da kitajske kontrole ne bodo prizadele evropskih dobavnih verig. Kitajske dobave magnetov v Evropo so se novembra lani na letni ravni povečale za 60 odstotkov, ameriški uvoz pa v istem obdobju ni okreval, kažejo podatki središča CSIS.
Pri električnih vozilih pogajanja tečejo po podobnem vzorcu. Evropska komisija je oktobra 2024 uvedla izravnalne dajatve od 7,8 do 35,3 odstotka na kitajska baterijska vozila, januarja letos pa objavila navodila, po katerih lahko kitajski proizvajalci namesto dajatev ponudijo zavezo o najnižji uvozni ceni. Prvo tako ponudbo za en model komisija že preučuje v delnem vmesnem pregledu.
Pogovori ne odpravljajo strukturne odvisnosti Evrope. Kitajska obvladuje 61 odstotkov svetovnega pridobivanja in 91 odstotkov predelave redkih zemelj, kaže ocena Mednarodne agencije za energijo. Oktobrske kitajske kontrole so ustavljene le začasno, cene nekaterih redkih zemelj v EU pa so se po uvedbi omejitev zvišale do šestkrat, ugotavlja raziskovalna služba Evropskega parlamenta.
Vsaka stran ponuja tisto, česar druga ne potrebuje. Bruselj od Pekinga pričakuje večji nakup evropskega blaga in nižji presežek, Kitajska hoče visoko tehnologijo, ki jo evropske izvozne kontrole, deloma uvedene pod ameriškim pritiskom, zapirajo. Ko je Peking ponudil večje nakupe, Bruselj ni mogel ponuditi tega, kar Kitajsko zanima.
Bruseljsko pogajalsko izhodišče slabijo razlike med članicami. Francija pritiska na ostrejše ukrepe proti kitajskim presežnim zmogljivostim, Nemčija ostaja zadržana. Med nemškimi podjetji na Kitajskem jih 61 odstotkov načrtuje povečanje naložb, kaže spomladanska anketa nemške gospodarske zbornice AHK. Kancler Friedrich Merz je junija dejal, da Evropa lahko sprejme višjo kitajsko produktivnost. Načrtovana ukrepa proti presežnim zmogljivostim in za diverzifikacijo dobaviteljev sta še vedno v pripravi, odločitev o njiju pa je prestavljena na jesen.
Najbolj neposredno se to v Sloveniji pozna pri Luki Koper. Pristanišče je lani pretovorilo 914.817 vozil in ustvarilo 81,5 milijona evrov čistega dobička, 35 odstotkov več kot leto prej, rast pa je v uradnem poročilu pripisalo predvsem uvozu kitajskih vozil, ki se je v letu dni početveril. Morebitni prehod z dajatev na najnižje cene bi posegel prav v ta uvozni tok, na katerem sloni rekordni rezultat.
Redke zemlje so vgrajene v elektromotorje in vetrne turbine, galij in germanij med kritičnimi surovinami pa v polprevodnike. Slovenski dobavitelji so vpeti v nemško avtomobilsko verigo, ki je kitajskim omejitvam izpostavljena med prvimi.
Drugi val kitajskih izvoznih kontrol iz oktobra lani je Peking suspendiral do 10. novembra 2026, manj kot mesec dni po roku, ki sta si ga strani zadali za prve rezultate.
