Novi šef Feda nasledi inflacijo pri 3,8 odstotka, trgi že stavijo na dvig obrestnih mer

Kevin Warsh je v sredo s 54 glasovi proti 45 postal 17. predsednik ameriške centralne banke. Potrditev v Senatu je bila najtesnejša v moderni zgodovini Feda. Warsh prevzema vodenje v trenutku, ko aprilski podatki o inflaciji pri 3,8 odstotka, najvišji ravni v treh letih, že silijo trge, da namesto znižanj obrestnih mer stavijo na zvišanja. Za evrsko območje in Slovenijo ta obrat pomeni okrepitev dolarja, dražjo nafto in rastoč razkorak z ECB, ki obrestne mere drži pri 2 odstotkih.

Warsh, 56-letni nekdanji guverner Feda (2006 do 2011) in predavatelj na Stanfordu, je Trumpov izbranec za naslednika Jeroma Powella, katerega mandat se izteče v petek. Trump od Feda zahteva nižje obrestne mere. Warsh je med kampanjo za potrditev govoril o “spremembi režima” v centralni banki in zagovarjal mehkejšo denarno politiko. Aprilski podatki o cenah mu to otežujejo.

Indeks potrošniških cen (CPI) je aprila v ZDA medletno zrasel na 3,8 odstotka, mesečno pa za 0,6 odstotka. Energenti so prispevali 40 odstotkov rasti, a inflacija se širi tudi na hrano in stanovanja. Jedro inflacije brez energentov in hrane je pri 2,8 odstotka, še vedno nad 2-odstotnim ciljem Feda. Realne plače so aprila padle za 0,5 odstotka, prvič v treh letih inflacija presega rast plač.

Fed obrestne mere od decembra drži pri 3,5 do 3,75 odstotka. Trgi po podatkih CME FedWatch z 98-odstotno verjetnostjo pričakujejo, da bodo na junijskem zasedanju, prvem pod Warshevim vodstvom (16. do 17. junij), ostale nespremenjene. BofA Global Research je prejšnji teden zamaknila napoved prvega znižanja na julij 2027. Kalshi, trg napovedi, medtem daje 47-odstotno verjetnost za dvig obrestnih mer pred julijem 2027. Morningstar ocenjuje, da verjetnost zvišanja v letu 2026, čeprav še pod 50 odstotki, hitro narašča.

Za Slovenijo in evrsko območje je pomemben razkorak med Fedom in ECB. Evropska centralna banka obrestne mere od marca drži pri 2 odstotkih na depozitni olajšavi in 2,15 odstotka na glavnih refinancirnih operacijah. Na aprilskem zasedanju je ECB ohranjala previdno držo; predsednica Christine Lagarde je povedala, da se banka “zagotovo odmika” od osnovnega scenarija, razprava pa je po njenih besedah vključevala tudi možnost dviga. Evrska inflacija je marca dosegla 2,6 odstotka, najvišjo raven od julija 2024.

Razlika med obrestnima merama Feda in ECB znaša 1,5 do 1,75 odstotne točke. Če Warshov Fed obrestne mere dvigne ali jih dlje drži visoko, se ta razlika povečuje. Močnejši dolar draži vse surovine, ki se kotirajo v dolarjih. Za slovensko industrijo to pomeni višje vhodne cene, za gospodinjstva dražji uvoz goriv.

Warshevo prvo zasedanje bo tudi Trumpova prva priložnost, da preveri, ali mu bo novi predsednik Feda bolj naklonjen od Powella. Trump je v šali že zagrozil s tožbo, če Warsh ne zniža obrestnih mer. Warshevi kolegi v odboru za odprt trg (FOMC) pa gredo v nasprotno smer – več guvernerjev po poročanju agencije Reuters že zahteva, da se izjava po zasedanju spremeni in namesto morebitnega znižanja nakaže morebitno zvišanje.

Powell bo ostal na mestu guvernerja Feda, vsaj dokler se ne zaključi preiskava o prenovi sedeža centralne banke, kar je brez modernega precedensa. Nazadnje je to storil Marriner Eccles leta 1948. Warshev mandat kot guverner traja 14 let.

Warsh prevzema Fed z inflacijo, ki se širi prek energentov, trgi, ki stavijo na zvišanje, in predsednikom, ki zahteva znižanje. Prvo zasedanje pod njegovim vodstvom je 16. junija.