Christine Lagarde je v ponedeljek ob prihodu v pariški Bercy na vprašanje novinarjev, ali jo skrbi razprodaja na svetovnih trgih obveznic, po poročanju agencije Reuters odgovorila s petimi besedami: “Vedno me skrbi. To je moje delo.” Predsednica ECB ni potrebovala več. Donos na 10-letne ameriške obveznice je v enem tednu zrasel za več kot 20 bazičnih točk, po podatkih agencije Reuters. Donos na japonske 30-letne državne obveznice je isti dan dosegel najvišjo raven od uvedbe tega instrumenta leta 1999, ameriške 30-letne obveznice pa so po podatkih agencije Bloomberg prvič od leta 2007 ponudile 5-odstotni donos.
Finančni ministri G7 so se zbrali v Parizu sredi razprodaje, ki je v dveh tednih pognala donose od Tokija do New Yorka na ravni, ki jih trgi niso videli desetletja. Francosko predsedstvo je srečanje zastavilo kot pogovor o strukturnih neravnotežjih v globalnem gospodarstvu. Trgi so jim na dnevni red postavili nekaj bolj urgentnega.
Francoski finančni minister Roland Lescure, gostitelj dvodnevnih pogovorov, je ob prihodu novinarjem priznal, da trgi doživljajo korekcijo, a zavrgel besedo “sesutje”, je poročal Reuters. “Nismo več v obdobju, ko javni dolg ni tema,” je dodal. Opisal je desetletje, v katerem je Kitajska premalo trošila, ZDA preveč trošile in Evropa premalo investirala, in temu vzorcu pripisal globalne trgovinske napetosti. “Način, kako se je globalno gospodarstvo razvijalo v zadnjih 10 letih, je jasno nevzdržen,” je povedal.
Nemški finančni minister Lars Klingbeil je v izjavi pred srečanjem opisal iransko vojno kot neposredno gospodarsko grožnjo. “Ta vojna močno škoduje gospodarskemu razvoju. Storiti je treba vse, da se vojna trajno konča, da se regija stabilizira in da se zagotovijo svobodne plovne poti skozi Hormuško ožino,” je zapisal in dodal, da je G7 pravi okvir za pogovor z Washingtonom. Predsednik nemške centralne banke Joachim Nagel je ob prihodu ocenil, da lahko oblikovalci politik “naredijo še veliko za umiritev trgov”.
Direktorica IMF Kristalina Georgieva je bila po poročanju Reutersa najkrajša: “Ne uvajajte ukrepov, ki bi razmere poslabšali.”
Srečanje je sledilo vrhu Trump-Xi v Pekingu, ki po oceni agencije Reuters ni prinesel konkretnih gospodarskih prebojev. Ameriški finančni minister Scott Bessent je obisk Kitajske opisal kot “zelo uspešen” in napovedal, da bo G7 pozval k sankcioniranju iranskega “vojnega stroja”. Francoski uradniki, vpleteni v priprave, so agenciji Reuters povedali, da bi že skupno priznanje, da vse strani nosijo del odgovornosti za neravnotežja v trgovinskih in kapitalskih tokovih, pomenilo uspeh, čeprav je ameriška stran pri tem najverjetneje zadržana.
Na mizi je tudi zmanjšanje odvisnosti od kitajskih redkih zemelj. G7 pripravlja skupni nabor ukrepov, od cenovnih pragov za proizvajalce do skupnih nakupov in morebitnih carin, s ciljem, kot je dejal Lescure, da “nobena država nikoli več ne bo imela monopola” nad strateškimi surovinami. Nova sprostitev strateških zalog nafte po Lescureovih besedah za zdaj ni na dnevnem redu, čeprav je za AFP izrazil pripravljenost o tem “razpravljati, če bo potrebno”.
Višji donosi na nemške in francoske obveznice dvigujejo stroške zadolževanja tudi za manjše članice evrskega območja. Slovenija je septembra 2025 projicirala primanjkljaj 2,9 odstotka BDP za leto 2026, tik pod 3-odstotnim pragom EU, ob rastočih obrambnih in energetskih izdatkih. Vsako nadaljnje zvišanje donosov ta prostor krči. ECB obrestne mere drži pri 2 odstotkih, a predsednica Lagarde je na aprilskem zasedanju povedala, da se banka “zagotovo odmika od osnovnega scenarija”, razprava pa je po njenih besedah vključevala tudi možnost dviga.
Zaključna novinarska konferenca finančnih ministrov G7 je predvidena za torek opoldne. Francija namerava objaviti dve skupni izjavi.
