Slovenija mora do 30. septembra v Bruselj poslati zadnji zahtevek za izplačilo sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Z njim je povezanih skoraj 272 milijonov evrov. Težava je v tem, da je od 60 mejnikov in ciljev, ki jih mora država izpolniti za ta denar, junija dosegla komaj pet. Devet na novo obnovljenih šol in vrtcev, ki jih je ministrstvo pravkar predstavilo kot enega od rezultatov črpanja evropskih sredstev, je zato le vidni del zgodbe.
Obnovljene šole so nedvomno konkreten rezultat. V okviru energetskih prenov, financiranih iz načrta za okrevanje in odpornost, so bili obnovljeni objekti, ki bodo zmanjšali porabo energije in stroške ogrevanja. Toda prav zdaj, ko se mehanizem približuje koncu, je na kocki največ. Z letošnjim letom se namreč obdobje izvajanja načrta izteka.
Mehanizem za okrevanje in odpornost se razlikuje od klasične evropske kohezijske politike. Pri kohezijskih sredstvih država praviloma prejme povračilo za upravičene izdatke, pri načrtu za okrevanje pa denar prejme šele, ko dokaže, da je izpolnila vnaprej dogovorjene mejnike in cilje pri reformah in naložbah. Ne gre torej za povračilo računov, ampak za izplačilo, vezano na dosežene rezultate.
Slovenija ima v celotnem načrtu na voljo 2,23 milijarde evrov, od tega 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev, preostanek pa predstavljajo posojila. Sredstva so povezana s 36 reformami in 48 naložbami. Doslej je bila pri črpanju uspešna, saj je za prvih pet zahtevkov prejela najvišje možne zneske, ker je izpolnila vse pripadajoče mejnike. Šesti zahtevek v vrednosti okoli 90 milijonov evrov je že oddala. Ostaja še sedmi, zadnji in hkrati najzahtevnejši, ki ga mora oddati do konca septembra.
Prav pri zaključnem zahtevku se pojavljajo težave. Vlada je junija uradno izrazila zaskrbljenost zaradi zamud pri izvajanju nekaterih projektov ter vsem vpletenim naložila, naj pospešijo delo in nadoknadijo zamujeno. Od 60 mejnikov in ciljev, povezanih z zadnjim zahtevkom, jih je bilo takrat izpolnjenih le pet. Večina jih je povezana s konkretnimi naložbenimi projekti, ki morajo biti dokončani, da se cilji lahko štejejo za dosežene.
Sloveniji je tako ostalo približno šest tednov, da zaključi še zadnji del načrta za okrevanje in odpornost. Obnovljene šole in drugi projekti kažejo, da evropski denar prinaša konkretne naložbe, toda pri zadnjem zahtevku bo odločilno predvsem eno vprašanje: koliko projektov bo do roka dejansko dokončanih in koliko od predvidenih 272 milijonov evrov bo Slovenija uspela iz Bruslja tudi dobiti.
