Letošnja suša je pri koruzi ponekod uničila do 90 odstotkov pridelka, pri žitih do polovico, pri krompirju pa med 30 in 90 odstotkov, kažejo ocene Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Posledice niso omejene na kmetije. Izpad pridelave povečuje tudi tveganje za višje cene hrane, saj je koruza, ki je med najbolj prizadetimi kulturami, pomembna krma za živino. Višji stroški krme se lahko zato prek živinoreje prenesejo tudi v cene mleka in mesa.
Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je ob obisku prizadetih kmetij pri Kranju rejce pozval, naj ne zmanjšujejo čred in ne prodajajo živali, saj ministrstvo pripravlja ukrepe za nadomeščanje izpada krme. Prav pomanjkanje krme je za živinorejske kmetije eden največjih problemov, saj njen izpad ponekod presega 50 odstotkov. Rejci bodo morali manjkajočo krmo nadomestiti z nakupi, kar pomeni dodatno finančno breme.
Koruza je zaradi svoje hranilne vrednosti pomemben del prehrane živine, tako v obliki zrnja za perutnino in prašiče kot silaže za govedo. Ko suša uniči pomemben del pridelka, morajo rejci krmo kupiti drugje, tudi na tujih trgih. Če so cene tam višje, se povečajo tudi stroški reje, kar lahko vpliva na cene mleka in mesa.
Pri sadju in zelenjavi je pot od njive do trgovske police še krajša. Po ocenah, ki jih navajajo pridelovalci, so ponekod izpadi pridelka več kot 50-odstotni. Pri hitro pokvarljivih pridelkih lahko manjša ponudba hitro povzroči pritisk na cene. Zato je mogoče prve učinke letošnje suše na potrošniške cene pričakovati že jeseni, predvsem pri sadju in zelenjavi, pozneje pa se lahko prek stroškov surovin pokažejo tudi pri drugih živilih.
Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije opozarja, da je zaradi vremenskih razmer ogrožena stabilnost celotne prehranske verige, od kmetij prek živilske industrije do potrošnikov. Manj domačih surovin pomeni večjo odvisnost od uvoza in večji pritisk na proizvodne stroške. Težava se lahko pokaže tudi v prihodnjih letih, saj sušni stres pri trajnih nasadih vpliva na sadna drevesa in lahko zmanjša rodnost v naslednjih sezonah.
Suša ni le slovenska in ne le kmetijska
Za razumevanje pritiska na cene je pomembno, da suša letos ni prizadela le Slovenije, temveč tudi številne druge dele Evrope. Uvoz zato ni nujno rešitev brez dodatnih stroškov. Če je ponudba zaradi vremenskih razmer zmanjšana na več trgih hkrati, se lahko podražijo tudi uvožene surovine, kar dodatno omeji manevrski prostor domače živilske industrije.
Razsežnost problema kaže tudi ocena nizozemske banke Triodos, po kateri bi lahko posledice ekstremne suše evropski bruto domači proizvod znižale za približno odstotek oziroma okoli 180 milijard evrov, kmetijska proizvodnja pa bi se lahko zmanjšala za tri do sedem odstotkov. Suša tako ni več zgolj vprašanje kmetijske proizvodnje, temveč lahko vpliva tudi na širše gospodarstvo. Poleg hrane lahko prizadene oskrbo z energijo, saj nizki vodostaji vplivajo na hlajenje elektrarn, ter druge dejavnosti, ki so odvisne od razpoložljivosti vode.
Država se na razmere odziva z več ukrepi, vendar časovni zamik pri pomoči ostaja problem. Evropska komisija je Sloveniji namenila 2,7 milijona evrov za blaženje posledic visokih cen goriva in gnojil ter letošnje suše, Slovenija pa lahko k temu doda še do 200 odstotkov nacionalnih sredstev. Ministrstvo bo v prihodnjih dneh začelo izplačevati tudi pomoč kmetom za lansko sušo in pozebo.
Prav čas izplačil je za kmetije pomemben ekonomski dejavnik. Kmetje na pomoč po naravnih nesrečah pogosto čakajo dolgo, vmes pa jih lahko prizadene že nova ujma. Minister je zato napovedal, da želi ministrstvo čas izplačil vsaj prepoloviti. Ob pogostejših sušah, neurjih in toči namreč ni pomembna le višina pomoči, temveč tudi to, kako hitro pride do kmetije, ki se sooča z izpadom prihodkov in dodatnimi stroški.
Letošnja suša lahko jeseni poveča pritisk na cene nekaterih živil, predvsem sadja, zelenjave ter pozneje tudi mesa in mlečnih izdelkov. Dolgoročno pa bo cena hrane vse bolj odvisna tudi od sposobnosti slovenskega kmetijstva, da se prilagodi pogostejšim sušnim obdobjem.
Po navedbah ministrstva so nekateri kmetje, ki imajo urejene namakalne sisteme, kljub letošnjim razmeram koruzo pridelali brez večjih izpadov. To kaže, da bodo naložbe v namakanje, vodne zadrževalnike in učinkovitejše upravljanje vode vse pomembnejši del prihodnje kmetijske politike.
