Leta 2008 je imela Slovenija 52 registriranih proizvajalcev elektrike iz obnovljivih virov. Po zadnjih dostopnih podatkih, za leto 2024, jih je 1.008. Na omrežje je bilo konec leta 2025 priključenih skoraj 70.000 sončnih elektrarn skupne moči 1.650 megavatov. Distribucijsko omrežje, ki to energijo prenaša, pa v prihodnjih desetih letih potrebuje 3,95 milijarde evrov investicij, od katerih dve milijardi nimata opredeljenega vira financiranja. Direktor Elesa Aleksander Mervar ocenjuje, da se bo omrežnina do leta 2032 morala dvigniti za 76 odstotkov, po zadnjih dostopnih podatkih bonitetne hiše CompanyWall, ki je analizo opravila za Lider.si, pa energetski sektor ob tem dosega neto maržo 2,5 odstotka, najnižjo med vsemi panogami slovenskega gospodarstva.
| ENERGETSKI SEKTOR (SKD D), FINANČNI KAZALNIKI 2022-2024 | ||||
|---|---|---|---|---|
| Kazalnik | 2022 | 2023 | 2024 | Spr. 2022-2024 |
| Število podjetij | 737 | 771 | 795 | +7,9 % |
| Skupni prihodki (mrd EUR) | 14,40 | 12,94 | 9,82 | -31,8 % |
| Neto dobiček (mio EUR) | n/a | n/a | 246,5 | n/a |
| Neto marža | n/a | n/a | 2,5 % | n/a |
| Zaposleni | n/a | n/a | 7.782 | n/a |
| Povp. prihodek na firmo (mio EUR) | 19,54 | 16,79 | 12,35 | -36,8 % |
| Prihodek na zaposlenega (tis. EUR) | n/a | n/a | 1.248 | n/a |
 Analiza CompanyWall za Lider.si, 2022-2024 | ||||
V kategoriji “druga proizvodnja električne energije”, ki zajema pretežno sončne in manjše vetrne elektrarne, je število podjetij naraslo z 52 v letu 2008 na 1.127 v letu 2013. Vrh je bil dosežen leta 2014 pri 1.153, nato se je število ustalilo pri 1.008 v letu 2024, po zadnjih dostopnih podatkih. Registrirani poslovni subjekti pri AJPES so le manjši del celotne slike. Skupno število sončnih elektrarn na omrežju, vključno z gospodinjskimi, je konec leta 2025 presegalo 70.000, njihova instalirana moč pa je primerljiva z enim jedrskim reaktorjem tipa JEK2. Od leta 2021 se je ta moč potrojila, v petih letih je bilo nameščenih več kot 1.000 megavatov novih kapacitet.
Subvencije Borzena, sistem net meteringa in davčne olajšave so spodbudile ta val. Distribucijsko omrežje, ki mora to decentralizirano proizvodnjo sprejeti, pa ni dobilo primerljivih vlaganj.
Načrt elektrodistribucijskih podjetij za obdobje 2025 do 2034 predvideva 3,95 milijarde evrov vlaganj, od tega 2,47 milijarde v novogradnje in 1,48 milijarde v rekonstrukcije. Viri so opredeljeni za 1,2 milijarde. Eles je doslej manjkajoča sredstva pokrival s prihodki iz avkcij za čezmejne prenosne zmogljivosti, ki so leta 2024 prinesli skoraj 200 milijonov evrov. Od leta 2028 se bodo ti prihodki po Mervarjevih napovedih bistveno zmanjšali, ker nova uredba EU zahteva, da se četrtina sredstev nameni evropskim projektom.
Prihodki iz omrežnine se že krčijo; leta 2025 je bilo zbranih 330 milijonov evrov, 71 milijonov manj kot leto prej. Mervar ocenjuje, da bi bila omrežnina brez čezmejnih prihodkov že 40 odstotkov prenizka.
Analiza Elesa na podlagi Eurostatovih podatkov kaže, da je bila slovenska omrežnina za gospodinjski odjem leta 2025 šesta najnižja v EU, povprečne omrežnine v Uniji pa so bile za 82 odstotkov višje. Nizka omrežnina varuje slovenske odjemalce, hkrati pa pomeni, da omrežje ne zbira dovolj sredstev za lastno posodobitev. Mervar na to opozarja že leta: naložbe, ki jih omrežje potrebuje danes, bodo čez pet let stale več.
| PROIZVAJALCI ELEKTRIKE V SLOVENIJI, 2008-2024 | |||
|---|---|---|---|
| Kategorija (SKD) | 2008 | 2024 | Sprememba |
| D35.119 Druga proizvodnja el. energije | 52 | 1.008 | +1.838 % |
| D35.111 Hidroelektrarne | 265 | 209 | -21,1 % |
| D35.112 Termo- in jedrske elektrarne | 10 | 17 | +70,0 % |
| D35.140 Trgovanje z elektriko | 13 | 63 | +384,6 % |
| D35.130 Distribucija elektrike | 12 | 20 | +66,7 % |
| D35 Skupaj (vsi podsektorji) | 406 | 1.381 | +240,1 % |
| Po podatkih SURS, zadnji dostopni podatki za leto 2024 | |||
Po zadnjih dostopnih podatkih CompanyWall so se prihodki energetskega sektorja od leta 2022 do 2024 znižali s 14,4 na 9,8 milijarde evrov. Upad je 32-odstoten, pojasnjuje pa ga normalizacija borznih cen po rekordnem letu 2022. Neto marža sektorja v letu 2024 znaša 2,5 odstotka. Strokovne dejavnosti v istem obdobju dosegajo 10,4 odstotka, finance 8,1, nepremičnine 8,0. Nižjo maržo ima le sektor oskrbe z vodo. Sektor pri 7.782 zaposlenih ustvarja 1,25 milijona evrov prihodka na zaposlenega, kar je med najvišjimi v gospodarstvu in odraža kapitalsko intenzivnost panoge.
Agencija za energijo je napovedala, da se omrežnina do vključno 2026 ne bo bistveno spremenila. Od 2027 je predviden dvig, ki bo v šestih letih skupaj znašal 76 odstotkov. Največji skok, 29-odstotni, bo nastopil v prehodu iz 2026 na 2027. Pet elektrodistribucijskih podjetij si je investicije razdelilo: Elektro Ljubljana 1,16 milijarde, Elektro Maribor 1,11 milijarde, Elektro Celje 814 milijonov, Elektro Gorenjska 459 milijonov, Elektro Primorska 407 milijonov.
Na konferenci Energetika in regulativa 26 je Mervar ocenil, da se o zelenem prehodu veliko govori, o njegovi ceni pa ne dovolj odprto. Po njegovih izračunih bi omrežnina morala biti že letos osem odstotkov višja, za nadomeščanje lanskega primanjkljaja pa 23,5 odstotka. Koliko od načrtovanih 3,95 milijarde bo dejansko investiranih, bo jasno po prvem 29-odstotnem dvigu leta 2027.
