Od 87 do 14.302 evrov za tono manj CO2, tolikšen je razpon subvencij Eko sklada

Tona manj izpustov ogljikovega dioksida bo v letu 2026 po načrtu Eko sklada stala 629 evrov, za 31 odstotkov več kot v letu 2024, ko je stala 479 evrov. Obe ceni je iz Poslovnega in finančnega načrta Eko sklada za leto 2026, ki ga je vlada sprejela 18. marca 2026, in iz Letnega poročila Eko sklada za leto 2024 izračunal Lider.si.

Načrt za letos predvideva 94,3 milijona evrov izplačanih nepovratnih sredstev, 400 gigavatnih ur prihranka energije in 150.000 ton manj emisij na leto. Prihranki in emisije v načrtu niso izmerjeni. Ocenjeni so po rezultatih preteklih javnih pozivov in po Pravilniku o metodah za določanje prihrankov energije. Poslovna politika 2026 do 2030, ki jo je vlada sprejela 28. maja 2026, za pet let predvideva do 250 milijonov evrov za kredite in 248 milijonov evrov iz Socialnega sklada za podnebje za ukrepe zmanjševanja energetske revščine.

Razpon med posameznimi ukrepi je viden le v Letnem poročilu za leto 2024. Eko sklad je tisto leto izplačal 93,67 milijona evrov nepovratnih finančnih spodbud, ukrepi s ceno nad 2.000 evrov za tono pa so od tega dobili 39,74 milijona evrov in prinesli 4,3 odstotka celotnega zmanjšanja emisij.

Najvišjo ceno tone je imela gradnja ali nakup skoraj ničenergijske stanovanjske stavbe, 14.302 evrov. Pri osebnih električnih vozilih je cena tone znašala 13.240 evrov, pri vgradnji lesenih oken 10.725 evrov, pri energetskih pregledih pa 87 evrov. Povprečna cena vseh razčlenjenih ukrepov je 463 evrov za tono.

Za toplotne črpalke za centralno ogrevanje, na katere je odpadla največja posamična vsota, je Eko sklad izplačal 29,32 milijona evrov. Naložbe so prinesle 218.757 megavatnih ur manjše rabe energije in 61.659 ton manj emisij, cena tone pa znaša 476 evrov. Za osebna električna vozila je bilo izplačanih 12,02 milijona evrov, prihranek energije je znašal 7.751 megavatnih ur, emisije pa so bile manjše za 908 ton. Razmerje med ukrepoma je 27,8-kratno na tono in 11,6-kratno na megavatno uro.

Poslovna politika med merljivimi kazalniki rezultatov navaja zmanjšanje emisij v tonah CO2 na milijon evrov izplačanih odločb in prihranek energije v gigavatnih urah na milijon evrov izplačanih odločb. Kazalnik je zastavljen na ravni celote, razčlenitve po posameznih ukrepih pa dokument ne predvideva.

Vsi navedeni učinki so letni. Izračun ne upošteva različne življenjske dobe naprav in ukrepov. Cena tone tudi ne zajema drugih ciljev posameznega ukrepa. Med cilji, ki jih navaja Poslovna politika, sta tudi zmanjševanje energetske revščine in dvig bivalnega ugodja, subvencija za električno vozilo pa je prometni ukrep.

Razdelitev sredstev po ukrepih določa Odlok o Programu porabe sredstev Podnebnega sklada za leta 2025 do 2028, izvaja pa ga Eko sklad za račun pristojnega ministrstva. Iz primerjave izpadejo ukrepi zmanjševanja energetske revščine, za katere je bilo v letu 2024 izplačanih 10,46 milijona evrov. Poročilo teh izplačil pri okoljskih učinkih ne razčlenjuje po posameznih ukrepih.

Leto 2024 ostaja zadnje, v katerem sta toplotna črpalka in električni avtomobil v isti evidenci. Javna poziva za subvencije za električna vozila fizičnim in pravnim osebam sta bila zaključena 12. julija 2024, ukrep od takrat pa izvaja družba Borzen. Borzen objavlja seznam dodeljenih subvencij, javno objavljenih izračunov prihranka energije in zmanjšanja emisij za te spodbude pa nismo našli. Letno poročilo Eko sklada za leto 2025 do 25. avgusta 2026 ni objavljeno.

Letni cilj Poslovne politike za obdobje do leta 2030 je najmanj 300 gigavatnih ur prihranka energije in 100.000 ton manj emisij CO2. Dokument to oceno opira na rezultate preteklih let in dodaja, da razpoložljiva sredstva Podnebnega sklada za leti 2029 in 2030 še niso znana.

Naložbe, za katere je Eko sklad v letu 2024 izplačal spodbude, so prinesle 516,7 gigavatne ure prihranka energije in 195.474 ton manj emisij CO2.