Podjetje OpenAI je ameriški vladi ponudilo petodstotni delež, vreden približno 42,6 milijarde dolarjev, poroča Financial Times. Z njim OpenAI državo iz nadzornika, ki mu lahko upočasni ali ustavi razvoj, spreminja v solastnico s finančnim interesom, da podjetju uspe. Odstop deleža v tej vrednosti je za OpenAI cenejši od tveganja, da bo Washington po svoje krojil pogoje njegovega poslovanja.
Delež te velikosti izhaja iz marčevskega kroga financiranja, ki je OpenAI ovrednotil pri 852 milijardah dolarjev. Po navedbah dveh oseb, seznanjenih z zgodnjimi pogovori, predlog predvideva, da bi enak delež prek posebnega državnega sklada vladi prepustili tudi drugi vodilni ameriški razvijalci umetne inteligence. Ni jasno, ali bi na to pristali. Dogovor bi po pisanju Financial Timesa morda terjal akt ameriškega kongresa.
Višino ponudbe pojasnjuje moč, ki jo je administracija v zadnjih tednih pokazala nad panogo. Na zahtevo Bele hiše je OpenAI pretekli teden zamaknil širšo objavo najnovejšega modela GPT-5.6, nekaj dni zatem, ko je Anthropic zaradi ukrepa o izvoznem nadzoru začasno omejil dostop do svojih najzmogljivejših modelov. Vlada je omejitve v torek odpravila. Razvijalci umetne inteligence so za rast odvisni od države pri dovoljenjih, čipih in energiji za podatkovne centre, petodstotni delež pa kupuje njeno naklonjenost pri vsem naštetem.
Ponudba prihaja ob vse glasnejšem nasprotovanju javnosti tehnologiji, ki ogroža delovna mesta in odpira vprašanja nacionalne varnosti, ter ob zaostreni konkurenci cenejših kitajskih odprtokodnih modelov. Izvršni direktor OpenAI Sam Altman zagovarja, da bi javni finančni delež državljanom omogočil soudeležbo pri koristih umetne inteligence. O predlogu je govoril s predsednikom Donaldom Trumpom, ministrom za trgovino Howardom Lutnickom in finančnim ministrom Scottom Bessentom, v zadnjih tednih pa tudi z demokratskim senatorjem Berniejem Sandersom, ki se zavzema za obsežnejšo različico s polovičnim deležem države v vseh večjih podjetjih za umetno inteligenco.
Za administracijo tak korak ne bi bil prvi. Lani je ameriška država prevzela približno 10-odstotni delež v čipovskem podjetju Intel, vreden 8,9 milijarde dolarjev, in 15-odstotni delež v podjetju MP Materials. Deleže sistematično pridobiva s pretvarjanjem zveznih subvencij v lastništvo. Načelo, da država vstopa v lastništvo umetne inteligence, je s temi posli že padlo. Odprti sta le velikost deleža in cena.
Kritiki v takem prepletu vidijo navzkrižje interesov, ker bi država nadzirala panogo, katere solastnica bi postala. OpenAI je aprila predlagal ustanovitev javnega premoženjskega sklada, ki bi vsakemu državljanu zagotovil delež v gospodarski rasti, ki jo poganja umetna inteligenca, Anthropic pa je predstavil zamisel o digitalni dividendi, izplačilih Američanom iz obdavčitve panoge. Tako OpenAI kot Anthropic se pripravljata na vstop na borzo.
Predlog za zdaj ostaja pri zgodnjih pogovorih. Iz OpenAI in Bele hiše javnega odziva na poročanje ni bilo. Ker bi dokončni dogovor terjal akt ameriškega kongresa, je ponujeni delež šele izhodišče pogajanj.
