Opraševanje žuželk je za slovensko kmetijstvo vredno približno 120 milijonov evrov na leto. Na ta gospodarski pomen je v Rimu opozoril minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj, ki se udeležuje prve Globalne konference o opraševalcih pod okriljem Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO).
Konferenca, ki poteka 5. in 6. novembra na sedežu FAO, je namenjena oblikovanju naslednjih korakov za vzpostavitev Globalne platforme za opraševalce. Ta naj bi povezovala države, znanstvenike, kmete, čebelarje in mednarodne organizacije ter omogočila bolj usklajeno varovanje medonosnih čebel in divjih opraševalcev.
Cigler Kralj je poudaril, da opraševalci niso pomembni zgolj z vidika varstva narave, temveč tudi za prehransko varnost in stabilnost kmetijske proizvodnje. Po njegovi oceni je zato njihovo ohranjanje neposredno povezano z odpornostjo prehranskih sistemov in dohodki kmetov. Minister je ob tem izpostavil tudi potrebo po zmanjšanju administrativnih in finančnih bremen za kmete, zlasti za mlade prevzemnike družinskih kmetij.
Slovenija podpira vzpostavitev globalne platforme, ki bi omogočila boljše spremljanje populacij opraševalcev, izmenjavo podatkov in dobrih praks ter lažji dostop do financiranja konkretnih ukrepov. Pri tem se sklicuje tudi na svojo vlogo pri mednarodnem ozaveščanju o pomenu čebel. Svetovni dan čebel so Združeni narodi na slovensko pobudo razglasili leta 2017, slovensko čebelarstvo pa je od leta 2022 vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Preberite več:
Pomemben del prihodnjih ukrepov bo po mnenju Slovenije celovit pristop, ki poleg medonosnih čebel vključuje tudi divje opraševalce. Kmetijska krajina namreč predstavlja pomemben življenjski prostor za številne vrste, ukrepi za njihovo ohranjanje pa lahko prispevajo tudi k boljšemu zadrževanju vode, zmanjševanju erozije in prilagajanju kmetijstva podnebnim spremembam.
