Slovensko kmetijstvo letos čaka še ena podpovprečna letina. Po napovedih statističnega urada bo pridelek večine poznih poljščin, sadja in grozdja še slabši kot lani, ko je bil že pod povprečjem. To pomeni drugo zaporedno slabo leto, ki bi lahko vplivalo na stroške pridelave, dohodke kmetov in ponudbo domačih kmetijskih pridelkov. Najbolj izstopa koruza za zrnje, katere pridelek naj bi znašal 5,4 tone na hektar. To je četrtino manj kot lani in 38 odstotkov pod povprečjem zadnjih desetih let.
Slabša letina bo prizadela tudi pridelavo krme. Pridelek koruze za zrnje bo manjši, pri silažni koruzi pa se napoveduje 29-odstotni medletni padec. Obe kulturi sta pomembni za živinorejo, zato bi se lahko manjša domača ponudba krme poznala pri stroških reje. Če je domačega pridelka premalo, morajo kmetje krmo dokupovati, kar lahko dodatno obremeni njihovo poslovanje.
Nekatere kulture so še posebej prizadete. Pridelek sladkorne pese naj bi bil najmanjši, odkar so jo leta 2019 znova začeli gojiti. Površina, namenjena njeni pridelavi, se je prepolovila, pridelek na hektar pa naj bi bil za 62 odstotkov manjši kot lani. Hmeljarji bodo z okoli desetino manjše površine pridelali približno 1.090 ton hmelja, hektarski pridelek pa naj bi bil za polovico manjši kot lani. Pod desetletnim povprečjem ostajajo tudi pridelki soje, sončnic in oljnih buč.
| PRIČAKOVANI PRIDELEK POZNIH POLJŠČIN, 2026 | ||
|---|---|---|
| Kultura | Pridelek (t) | Medletno |
| Koruza za zrnje | 227.159 | -25,5 % |
| Silažna koruza | 764.590 | -27,1 % |
| Pozni krompir | 44.747 | -20,8 % |
| Soja | 6.590 | -39,9 % |
| Hmelj | 1.088 | -53,6 % |
| Sladkorna pesa | 378 | -80,7 % |
Vir: SURS
Nekoliko boljša je slika v travniških sadovnjakih. V intenzivnih nasadih naj bi bil pridelek jabolk le dva odstotka manjši kot lani, medtem ko si tradicionalni sadovnjaki po slabi lanski letini obetajo okrevanje. Pridelek jabolk naj bi bil večji za 11 odstotkov, hrušk za 15 odstotkov, češpelj in sliv pa za 35 odstotkov. Kljub izboljšanju ti pridelki še vedno zaostajajo za dolgoletnim povprečjem.
| PRIČAKOVANI PRIDELEK SADJA IN GROZDJA, 2026 | ||
|---|---|---|
| Vrsta | Pridelek (t) | Medletno |
| Jabolka (intenzivni sadovnjaki) | 35.775 | -1,7 % |
| Jabolka (ekstenzivni sadovnjaki) | 8.814 | +11,0 % |
| Češplje in slive (ekstenzivni) | 2.332 | +34,6 % |
| Grozdje – skupaj | 64.922 | -27,8 % |
| belo grozdje | 46.785 | -26,6 % |
| rdeče grozdje | 18.137 | -30,9 % |
Vir: SURS
Manj grozdja pričakujejo tudi vinogradniki. Letošnji pridelek naj bi znašal približno 65.000 ton, kar je 28 odstotkov manj kot lani. Povprečni hektarski pridelek bo po napovedih za petino pod desetletnim povprečjem. Manjša količina grozdja ne pomeni nujno slabše kakovosti vina, lahko pa vpliva na obseg pridelave in prihodke vinarjev.
Dve zaporedni slabi letini znova odpirata vprašanje odpornosti slovenskega kmetijstva na neugodne vremenske razmere. Manjši pridelek lahko poveča potrebo po uvozu posameznih kmetijskih surovin in dodatno obremeni kmete, ki se že spopadajo z visokimi stroški pridelave. Vpliv na cene hrane bo odvisen tudi od razmer na trgih in možnosti nadomeščanja domače pridelave z uvozom.
