Osem tednov iranskega rata je že pustilo sled na ameriškem gospodarstvu

Indeks S&P 500 je na terminskih trgih poskočil za 2,7 % (na 5.831,25 točke), ameriški dolar pa se je okrepil v primerjavi z varnimi valutami, kar kaže na optimizem glede preprečitve globalne recesije. Foto: Freepik

Dva meseca po začetku vojne proti Iranu so ekonomske posledice konflikta za ameriške potrošnike vse bolj oprijemljive. Povprečna cena galona bencina v ZDA je dosegla 4,06 dolarja, dober dolar nad predvojno ceno, po podatkih združenja AAA. Indeks potrošniških cen (CPI) je marca na letni ravni dosegel 3,3 odstotka, največ od maja 2024, skok pa poganjajo podražitve energentov.

Vojna je ohromila promet skozi Hormuško ožino, skozi katero običajno teče petina svetovne ponudbe nafte. Brent je v petek dosegel 105 dolarjev za sodček, 44 odstotkov več kot pred začetkom vojne, je poročal CBS News. Glavni ekonomist Moody’s Analytics Mark Zandi je za CBS News ocenil, da bo škoda dolgotrajna. Tudi v najoptimističnejšem scenariju naj bi se cena bencina do konca leta ustalila okrog 3,50 dolarja, kar je še vedno nad predvojno ceno 2,98 dolarja.

Višje cene dizla že dražijo prevoz blaga. Po navedbah ekonomistov, ki jih je povzel CBS News, bo občutnejša podražitev živil sledila v prihodnjih tednih, ko se bodo višji transportni stroški prelili v maloprodajne cene. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je v petkovem poročilu napovedala, da bo vojna na Bližnjem vzhodu ohranjala napetost na svetovnem trgu zemeljskega plina še dve leti, kar bo vplivalo tudi na cene gnojil in s tem hrane.

Inflacija bo po ocenah ekonomistov, ki jih navaja CBS News, ostala povišana vse leto 2026. Scott Lincicome z inštituta Cato je za CBS News ocenil, da bi lahko indeks PCE do konca leta dosegel 4 odstotke, dvakrat več od cilja Feda. Ekonomistka pri EY-Parthenon Lydia Boussour je opozorila, da normalizacija dobavnih verig in energetskih zmogljivosti ne bo hitra, tudi če se vojna konča.

Vojna proti Iranu ni edini dejavnik, ki pritiska na ameriško gospodarstvo. Tehnološka podjetja, med njimi Meta in Microsoft, so ta teden napovedala obsežno krčenje delovnih mest zaradi umetne inteligence. Poleg tega ostaja negotovost glede carinske politike Trumpove administracije, ki je napovedala nove uvozne dajatve, potem ko je Vrhovno sodišče razveljavilo njene carine iz tako imenovanega dneva osvoboditve.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji