Plačna direktiva, ki bi jo morala Slovenija prenesti v zakonodajo do 7. junija, prinaša spremembo, ki je veliko globlja od obveznosti objave plače v oglasu. Po Direktivi (EU) 2023/970 mora delodajalec razliko v plačilu med spoloma odpraviti, če ta v posamezni kategoriji delovnih mest preseže pet odstotkov in je ne zna pojasniti z objektivnimi merili.
Prag se ne meri na ravni celotnega podjetja, ampak po posameznih kategorijah delovnih mest. Tudi podjetje s povprečno vrzeljo dveh odstotkov mora ukrepati, če ena sama kategorija pokaže 5,1 odstotka. V takem primeru direktiva predvideva tristopenjski postopek: delodajalec mora razliko najprej pojasniti, jo v šestih mesecih odpraviti, sicer pa s predstavniki delavcev opraviti skupno oceno plačil. Če vrzel v tem roku ni odpravljena, jo mora objaviti na svojem spletnem mestu.
Še večja sprememba je obrat dokaznega bremena. Doslej je moral zaposleni, ki je menil, da je za enako delo plačan manj kot sodelavci, to dokazati sam. Po novem mora delodajalec dokazati, da pravil o enakem plačilu ni kršil. Brez dokumentiranih in dosledno uporabljenih meril se znajde v slabšem položaju, še preden se spor sploh začne.
| POROČANJE O PLAČNI VRZELI PO VELIKOSTI PODJETJA | ||
|---|---|---|
| Število zaposlenih | Prvo poročilo | Pogostost |
| 250 ali več | 7. junij 2027 | vsako leto |
| 150 do 249 | 7. junij 2027 | vsaka tri leta |
| 100 do 149 | 7. junij 2031 | vsaka tri leta |
| manj kot 100 | ni obvezno | prostovoljno |
| Lider.si | Vir: Direktiva (EU) 2023/970 | ||
Da bi to lahko dokazal, bo moral vsako delovno mesto ovrednotiti po objektivnih in spolno nevtralnih merilih, kot so znanje, napor, odgovornost in delovni pogoji. Del obveznosti, med njimi objava plačnega razpona pred razgovorom in prepoved spraševanja o prejšnji plači, velja za vse delodajalce, ne le za velike. Obveznost poročanja je stopnjevana: podjetja z 250 ali več zaposlenimi bodo prvo poročilo oddala do 7. junija 2027 in nato vsako leto, tista s 150 do 249 zaposlenimi prav tako do 7. junija 2027 in nato vsaka tri leta, podjetja s 100 do 149 zaposlenimi pa šele do 7. junija 2031.
Sankcije so ostre. Zaposleni, ki je bil diskriminiran, je upravičen do polnega povračila zaostalega plačila, pripadajočih bonusov in dodatkov v naravi ter do odškodnine za nematerialno škodo in obresti. Razlike lahko zahteva za tri leta nazaj. Države članice morajo predpisati učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni, ki so lahko vezane na letni promet ali skupno maso plač.
Ker zakona še ni, slovenskim podjetjem za zdaj ni treba storiti ničesar, opozarja strokovnjakinja za delovno pravo Nina Scortegagna Kavčnik, saj direktive nimajo neposrednega učinka in same po sebi zasebnim podjetjem ne nalagajo obveznosti. Vseeno svetuje, naj z vrednotenjem delovnih mest začnejo že zdaj, saj plačne strukture, kot jo zahteva direktiva, ne bo mogoče izdelati v dveh tednih po uveljavitvi zakona. Dodaja, da bodo morala podjetja s 100 ali več zaposlenimi vrzel sporočiti pristojnemu ministrstvu tudi, kadar je manjša od petih odstotkov.
Delodajalske organizacije delu pravil nasprotujejo, ker v obvezni objavi plače v oglasu vidijo poseg v poslovno politiko in pogajalska izhodišča. Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Robert Kaše javno objavo izhodiščnih plač ocenjuje nasprotno, kot ukrep, ki izboljša učinkovitost trga dela in naredi pogajanja bolj informirana. Poseben izziv vidi v javnem sektorju, kjer so plače določene centralno in je vrzel zaradi feminiziranih poklicev višja, urejanje pa bo moralo potekati na ravni celotnega sistema.
Osnutek zakona o enakem plačilu je ministrstvo za delo pripravilo na ravni delovne skupine, a ga še ni posredovalo Ekonomsko-socialnemu svetu, obravnava na vladi v prejšnjem mandatu pa ni bila predvidena. Direktiva (EU) 2023/970 je začela veljati 6. junija 2023, rok za prenos pa se izteče 7. junija 2026.
