Slovenija na vsak evro izvoza na Kitajsko uvozi za skoraj 39 evrov blaga, Evropska unija za 2,9 evra

Evropska unija je junija v blagovni menjavi z državami zunaj svojih meja ustvarila 3,9 milijarde evrov presežka, primanjkljaj samo s Kitajsko pa je dosegel 35,1 milijarde evrov. Prve ocene je Eurostat objavil 14. avgusta.

Izvoz Unije na Kitajsko je junija znašal 18,8 milijarde evrov in je bil za 11,3 odstotka višji kot junija lani. Uvoz iz Kitajske je dosegel 53,9 milijarde evrov ob 12,5-odstotni rasti. Junija lani je primanjkljaj s to državo znašal 31,0 milijarde evrov, letos pa se je poglobil za 4,1 milijarde.

Slovenija je lani na Kitajsko izvozila za 234 milijonov evrov blaga in od tam uvozila za 9,08 milijarde evrov, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije. Na vsak evro izvoza je prišlo skoraj 39 evrov uvoza, na ravni Unije junija letos pa 2,9 evra. Razmerji sta izračunani iz objavljenih vrednosti izvoza in uvoza. Kitajska je bila lani četrta najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije.

Slovenija je ena od treh članic, pri katerih blagovna menjava z državami zunaj Unije presega menjavo med članicami. Delež notranje menjave v slovenski skupni blagovni menjavi je leta 2025 znašal 45,4 odstotka. Nižji delež je imela le Irska s 36,4 odstotka, pod polovico pa je ostal še Ciper z 48,6 odstotka.

V prvem polletju letos je Slovenija izvozila za 34,8 milijarde evrov blaga in uvozila za 38,9 milijarde. Izvoz je bil medletno nižji za 9,1 odstotka, uvoz pa višji za 5,3 odstotka. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal 4,1 milijarde evrov, pokritost uvoza z izvozom pa 89,4 odstotka. Junija je bil mesečni primanjkljaj 0,2 milijarde evrov, pokritost pa 96,7-odstotna.

Statistični urad podatke objavlja tudi brez poslov oplemenitenja, ki obsegajo spreminjanje, izdelavo, sestavljanje, izboljšavo in prenovo blaga. Brez teh poslov je izvoz v prvem polletju znašal 22,2 milijarde evrov, uvoz pa 22,7 milijarde. Razlika med njima je 0,5 milijarde evrov.

Izvoz Unije v države zunaj njenih meja je junija znašal 241,5 milijarde evrov in je bil za 12,5 odstotka višji kot junija lani. Uvoz je dosegel 237,7 milijarde evrov ob 13,5-odstotni rasti. Maja je Unija zabeležila 13,9 milijarde evrov primanjkljaja. Območje evra je junija ustvarilo 8,6 milijarde evrov presežka, junija lani pa 4,8 milijarde.

Eurostat poslabšanja unijske bilance ne pripisuje Kitajski. V sporočilu navaja, da je bila junijska bilanca za 1,3 milijarde evrov slabša kot junija lani predvsem zaradi večjega primanjkljaja pri energentih. Poslabšanje je delno izravnal višji presežek pri kemičnih izdelkih in sorodnih proizvodih. Primanjkljaj pri energentih se je s 23,8 milijarde evrov junija lani povečal na 30,4 milijarde evrov letos.

Presežek Unije z Združenimi državami je junija znašal 11,2 milijarde evrov in je bil za milijardo višji kot junija lani. Izvoz v Združene države je zrasel za 10,8 odstotka. Presežek z Združenim kraljestvom je dosegel 17,1 milijarde evrov, s Švico pa 8,0 milijarde.

Eurostat je pri uvozu Unije iz Kitajske v letu 2025 zabeležil največjo rast pri strojih in mehanskih delih, za 8,4 milijarde evrov, ter pri organskih kemikalijah, za 8,0 milijarde. Pri izvozu na Kitajsko se je najbolj znižala vrednost vozil in delov zanje, za 8,5 milijarde evrov.

V prvem četrtletju letos je primanjkljaj Unije s Kitajsko dosegel 98 milijard evrov. Višji je bil nazadnje v tretjem četrtletju 2022, ko je znašal 107 milijard evrov.