Plače, Ifo in Trump z Xijem ta teden po štirih mesecih okrevanja

Indeks poslovne klime nemškega inštituta Ifo se je avgusta četrti mesec zapored zvišal na 88,8 točke, potem ko je aprila padel na 84,4 točke, najmanj od maja 2020. Zaupanje potrošnikov v evrskem območju se je v istem obdobju izboljšalo štirikrat zapored, kazalnik slovenske gospodarske klime pa je junija prvič po januarju presegel dolgoletno povprečje. Prvi septembrski podatki o razpoloženju potrošnikov in podjetij bodo ta teden pokazali, ali je okrevanje po aprilskem šoku zaradi vojne na Bližnjem vzhodu zdržalo dvige obrestnih mer, v četrtek pa se bosta sestala ameriški predsednik Donald Trump in kitajski predsednik Xi Jinping.

Glavni strateg zasebne banke Merck Finck Robert Greil je v komentarju, ki ga navaja nemška tiskovna agencija dpa-AFX, zapisal, da se po dvigih obrestnih mer Evropske centralne banke in ameriške centralne banke v ospredje vrača gospodarski trend, številni vodilni kazalniki pa bodo pokazali, kako stabilna je rast na obeh straneh Atlantika. Analitiki nemške zadružne banke DZ Bank, ki jih navaja ista agencija, opozarjajo, da višje obresti delnice v primerjavi z obveznicami naredijo manj privlačne in poslabšajo pogoje financiranja. David Miller, glavni naložbeni direktor družbe Catalyst Funds, je za ameriško televizijo CNBC povedal, da lahko delnice nadaljujejo rast, dokler bo gospodarska rast več kot izravnala dvige obrestnih mer.

Kazalnik zaupanja potrošnikov v evrskem območju je avgusta znašal minus 15,5 točke, največ od februarja. Potrošniki so bili po podatkih Evropske komisije manj črnogledi glede finančnega stanja gospodinjstev, manj pa so bili pripravljeni na večje nakupe v prihodnjih 12 mesecih. Poslabšala so se tudi njihova pričakovanja glede splošnih gospodarskih razmer. Komisija bo prvo septembrsko oceno objavila v torek, isti dan pa bo slovenski statistični urad objavil julijske plače in septembrsko raziskavo o mnenju potrošnikov. Povprečna neto plača je junija po podatkih statističnega urada znašala 1.723,31 evra in je bila za 2,5 odstotka višja kot maja, povprečna bruto plača pa je bila po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj v prvih štirih mesecih nominalno medletno višja za 7,3 odstotka. Kazalnik zaupanja slovenskih potrošnikov je po podatkih istega urada aprila padel za 10 odstotnih točk, najbolj po marcu 2022. Statistični urad bo v petek objavil še podatke o prihodih in prenočitvah turistov v avgustu.

Končni sestavljeni indeks nabavnih managerjev za evrsko območje je avgusta znašal 52,0 točke, vrednost nad 50 pa pomeni rast aktivnosti. Družba S&P Global, ki indeks pripravlja, je ob prvi oceni zapisala, da je industrija beležila najmočnejšo rast v štirih letih in pol, in ocenila rast bruto domačega proizvoda v tretjem četrtletju na približno 0,3 odstotka. Prve septembrske ocene bodo objavljene v sredo. Specializirana finančna novičarska služba Newsquawk opozarja, da bo v ospredju vprašanje, ali se bo aktivnost ohranila ob visokih cenah energije. Inštitut Ifo bo indeks poslovne klime za september objavil v četrtek, slovenski statistični urad pa bo isti dan objavil septembrski raziskavi o gospodarski klimi in o poslovnih tendencah. Izvozna pričakovanja nemških podjetij so avgusta po podatkih inštituta Ifo dosegla 9,6 točke, največ od februarja 2022. Klaus Wohlrabe z inštituta Ifo je v sporočilu za javnost zapisal, da izvoz v EU cveti, izvoz na Kitajsko pa še naprej slabi.

Rich Privorotsky iz banke Goldman Sachs je v petek v komentarju, ki ga navaja CNBC, zapisal, da je gospodarska spodbuda za deeskalacijo in dogovor ogromna in da je srečanje Trumpa in Xija za obe strani trenutek največjega vzvoda. Kitajska je po njegovi oceni pomembna, ker med stranema v vojni z Iranom ni zaupanja, Peking pa bi lahko nastopil kot posrednik. Ostra zaostritev napetosti bi po poročanju iste televizije lahko sprožila korekcijo na borzah, sodelovanje obeh držav pa bi vlagateljem prineslo olajšanje.

Nemški delniški indeks Dax je v petek izgubil 1,6 odstotka in se ustavil pri 25.304 točkah, na Ljubljanski borzi pa so se delnice prve kotacije isti dan pretežno podražile. Delnica Telekoma Slovenije se je podražila za 2,6 odstotka na 150 evrov, delnica Luke Koper za 2,38 odstotka na 123 evrov in Petrolova za 0,97 odstotka na 61,40 evra, tečaj NLB pa je ostal pri 225 evrih, kažejo podatki Ljubljanske borze.

Madžarska narodna banka o obrestnih merah odloča v torek, madžarski finančni portal Pénzcentrum pa ocenjuje, da bi se po dvigu obrestnih mer ameriške in evropske centralne banke lahko ustavil poletni cikel zniževanja madžarskih obrestnih mer. Newsquawk pričakuje, da bo švicarska centralna banka obrestne mere ohranila, ker inflacija ostaja v območju med nič in dvema odstotkoma. Švicarska, švedska in norveška centralna banka o obrestnih merah odločajo v četrtek, na dan objave inštituta Ifo.