Po podatkih Statističnega urada je povprečna neto plača v februarju 2026 znašala 1.641,74 evra, bruto pa 2.606,09 evra. V primerjavi z januarjem je bila neto plača nižja za 0,7 odstotka, kar je posledica sezonskega padca, ki je za februar značilen.
Medletno pa je neto plača nominalno višja za 5,9 odstotka oziroma realno za 2,9 odstotka ob februarski inflaciji 2,9 odstotka.
Finančne in zavarovalniške dejavnosti so imele najvišjo povprečno bruto plačo, 3.597 evrov, tesno za njimi so bile dejavnosti v zvezi s telekomunikacijami in računalništvom z 2.186 evri neto. Na dnu lestvice so nastanitvene in gostinske dejavnosti z 1.902 evri bruto oziroma 1.235 evri neto, kar je za 63 odstotkov manj od vrha.
Zasebni sektor je medletno rastel hitreje od javnega. Bruto plača v zasebnem sektorju je bila višja za 7,8 odstotka, v javnem pa za 5,9 odstotka. Razlika ni zanemarljiva in kaže, da plačna reforma v javnem sektorju, ki je bila v ospredju leta 2025, kratkoročno ni prehitela zasebnega.
Realna rast neto plače je bila pri 2,9 odstotka pozitivna, kar pomeni, da so zaposleni v povprečju ohranili in nekoliko povečali kupno moč. Polovica vseh zaposlenih pri pravnih osebah bi ob preračunu na polni delovni čas prejela bruto plačo pod 2.217 evri, skoraj dve tretjini pa pod povprečjem 2.638 evrov.
