Javni skladi, ki vlagajo v globalne energetske delnice in so dostopni na nemškem trgu, so v prvih treh mesecih leta 2026 v povprečju dosegli 30-odstotni donos. Po analizi, ki jo je analitična hiša Scope Fund Analysis pripravila za Handelsblatt, je to najboljši četrtletni rezultat te kategorije v podatkovnem nizu Scope, ki sega do leta 1988. Primerljiv donos so vlagatelji v energetske sklade nazadnje zabeležili v prvem četrtletju 2022, po ruskem napadu na Ukrajino.
Gonilna sila je bila vojna v Iranu. Cena nafte Brent je v prvem četrtletju poskočila z okoli 75 dolarjev na več kot 90 dolarjev za sod, med vrhunci pa presegla 110 dolarjev. Naftne in plinske družbe, ki sestavljajo jedro teh skladov, so ob višjih cenah surovin občutno povečale dobičke in s tem dvignile vrednost svojih delnic.
Medtem ko so energetski skladi brsteli, je bilo za večino drugih kategorij prvo četrtletje razočaranje. Širši delniški in obvezniški skladi so leto po podatkih Scope začeli z izgubami, saj sta negotovost glede Hormuške ožine in pričakovanje višje inflacije ohladila apetit po tveganejših naložbah. Evropske borze so bile pod pritiskom, DAX je od januarskega rekorda oddal del vrednosti, širši indeks STOXX 600 pa je četrtletje zaključil v rdečem.
Za vlagatelje v energetske sklade pa je prav ta kriza postala vir dobička. Podoben vzorec se je ponovil z vsako veliko naftno krizo od sedemdesetih let prejšnjega stoletja naprej. Scope je v svoji analizi za Handelsblatt posebej izpostavil, da so najvišje donose med posameznimi skladi dosegli tisti, ki so osredotočeni na naftne in plinske družbe z velikim deležem proizvodnje, torej podjetja, ki neposredno služijo z vsako podražitvijo sodčka.
Vprašanje za drugo četrtletje je, ali bodo donosi zdržali. Če se bodo pregovori med ZDA in Iranom v Islamabadu končali z dogovorom, bo cena nafte verjetno padla in z njo vrednost energetskih skladov. Če pa se konflikt zaostri, bi lahko naftne družbe nadaljevale niz rekordnih četrtletij. Scope v analizi opozarja, da koncentracija portfelja v eni panogi nosi visoka tveganja, saj je obrat cen nafte v preteklosti pogosto povzročil prav tako strme padce energetskih skladov, kot je bil njihov vzpon.
