Pod pragom tveganja revščine že vsak drugi starejši, ki živi sam, in vsak četrti upokojenec

Pod pragom tveganja revščine je v anketi Statističnega urada RS za leto 2025 živelo 54,3 odstotka ljudi, starih 65 let ali več, ki živijo sami, skupaj 72.000 ljudi. V anketi za leto 2021 je bil ta delež 39,9 odstotka. Med upokojenci je bil pod pragom vsak četrti, skupaj 130.000 ljudi, v anketi za leto 2021 pa 17,3 odstotka. Slovenija je lani za socialne prejemke namenila 17,2 milijarde evrov, za osem odstotkov več kot leto prej, kažeta prva ocena Eurostata in izračun Lider.si na podlagi teh podatkov.

Pod pragom je v anketi za leto 2025 skupaj živelo 298.000 ljudi ali 14,3 odstotka prebivalstva, od tega 119.000 starih 65 let ali več. V anketi za leto 2021 je bilo v tej starostni skupini pod pragom 68.000 ljudi. Stopnja tveganja revščine ljudi, starih 65 let ali več, se je v tem času zvišala s 17,1 na 25,9 odstotka, pri ženskah te starosti pa z 20,6 na 29,4 odstotka. V gospodinjstvih dveh odraslih brez vzdrževanih otrok, v katerih je vsaj eden star 65 let ali več, se je skoraj podvojila, z 8,8 na 16,8 odstotka.

Po podatkih Eurostata je bilo v anketi za leto 2025 tveganju revščine ali socialne izključenosti izpostavljenih 26,8 odstotka ljudi, starih 65 let ali več, v EU 18,8 odstotka, v Avstriji 16,6 odstotka in na Hrvaškem 40 odstotkov. Nižji delež ima 17 članic, delež v Sloveniji pa se je od ankete za leto 2021 zvišal za 8,7 odstotne točke, bolj le na Cipru. Med vsemi prebivalci je bilo takšnih 15,5 odstotka, manj le na Češkem in na Poljskem, med otroki pa 12,5 odstotka, najmanj v EU.

Socialni transferji brez pokojnin so stopnjo tveganja revščine v anketi za leto 2025 znižali za 34,4 odstotka, v anketi za leto 2021 pa za 44,8 odstotka, kažejo podatki Eurostata. V EU so jo transferji v anketi za leto 2025 znižali za 33,2 odstotka. Prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo, ki je določen pri 60 odstotkih mediane ekvivalentnega razpoložljivega dohodka, se je med anketama za leti 2021 in 2025 zvišal s 771 na 1.021 evrov na mesec ali za 32,4 odstotka.

Izdatki za socialne prejemke so se v EU lani povečali za 4,9 odstotka in dosegli 27,5 odstotka bruto domačega proizvoda. V Sloveniji so dosegli 24,1 odstotka BDP, kar Slovenijo po velikosti deleža uvršča na 12. mesto med 27 članicami. Največji delež BDP so socialnim prejemkom namenile Avstrija s 32,4 odstotka, Finska s 32,2 odstotka in Francija s 32,1 odstotka, najmanjši Irska z 11,7 odstotka. Na prebivalca je Slovenija porabila 8.048 evrov ali 70 odstotkov povprečja EU, ob upoštevanju razlik v cenah pa 77 odstotkov, kaže izračun Lider.si na podlagi podatkov Eurostata. Avstrija je na prebivalca porabila 18.212 evrov, Hrvaška 5.536 evrov. Hrvaška je izdatke za socialne prejemke povečala za 15,4 odstotka, najbolj v EU.

Največ, 7,09 milijarde evrov, je Slovenija namenila prejemkom za starost. Ti so se povečali za 8,8 odstotka in so pomenili 41,3 odstotka vseh socialnih prejemkov, skoraj toliko kot v EU. Za bolezen in zdravstveno varstvo je Slovenija namenila 6,04 milijarde evrov ali 35,2 odstotka, EU pa 30 odstotkov. Delež prejemkov za družine in otroke je bil 7,0 odstotka, v EU 8,7 odstotka, delež prejemkov za brezposelne pa 3,5 odstotka, v EU 3,9 odstotka. Za prejemke na področju nastanitve in socialne izključenosti je Slovenija namenila 534 milijonov evrov ali 3,1 odstotka vseh socialnih prejemkov, v EU 3,5 odstotka, kažejo podatki Eurostata.

Po metodologiji, ki jo objavlja Eurostat, anketa o življenjskih pogojih (EU-SILC) zajema dohodke iz prejšnjega leta. Anketa za leto 2025 zato še ne odraža 571 milijonov evrov, za kolikor so se lani povečali prejemki za starost. Prejemki za starost so lani v Sloveniji znašali 10,0 odstotka BDP, v EU pa 11,4 odstotka.