Podnebne spremembe bodo imele vse večje gospodarske posledice, od višjih cen električne energije do nižje produktivnosti zaposlenih in večjih izgub v kmetijstvu. Na to je opozoril Podnebni svet, ki je na zadnji seji razpravljal o prihodnosti slovenskega elektroenergetskega sistema, prilagajanju na podnebne spremembe in vse pogostejših vročinskih valovih.
Po oceni sveta bodo vročinski valovi v prihodnjih desetletjih pogostejši in intenzivnejši. Predsednik Podnebnega sveta Žiga Zaplotnik je opozoril, da poletne temperature v Sloveniji danes nastopijo približno dva tedna prej kot sredi prejšnjega stoletja in trajajo dva tedna dlje v jesen. Po njegovih besedah sedanje podnebne razmere že omogočajo temperature do 43 stopinj Celzija.
Namestnik predsednika Podnebnega sveta Jonas Sonnenschein je poudaril, da vročinski valovi niso več zgolj vremenski pojav, ampak predstavljajo pomembno gospodarsko tveganje. Med posledicami je izpostavil višje cene električne energije zaradi slabših hidroloških razmer, nižjo produktivnost zaposlenih, predvsem pri delu na prostem, poškodbe prometne infrastrukture, izgube pridelka v kmetijstvu, pomanjkanje vode in večje tveganje za gozdne požare.
Na seji so člani razpravljali tudi o prihodnjem razvoju slovenskega elektroenergetskega sistema. Med drugim so opozorili na potrebo po jasni časovnici izstopa iz premoga, razogljičenju sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini do leta 2030 ter kritično obravnavali možnost, da bi Termoelektrarno Šoštanj dolgoročno ohranili kot hladno rezervo.
Podnebni svet pričakuje, da bodo novi analitični modeli elektroenergetskega sistema omogočili primerjavo različnih razvojnih scenarijev glede stroškov, zanesljivosti oskrbe in doseganja podnebnih ciljev. Ti bodo pomembna podlaga za pripravo novega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN).
