Evropska unija bo do leta 2100 izgubila 53 milijonov prebivalcev, kar predstavlja padec za 11,7 odstotka. Delež prebivalcev, starih 80 let in več, se bo povečal s 6 na 16 odstotkov. Delež delovno aktivne populacije bo padel z 58 na 50 odstotkov.
Leta 2025 je bilo v EU ocenjenih 451,8 milijona prebivalcev. Po motnjah zaradi pandemije covida-19 v letu 2021 se je prebivalstvo v letu 2022 znova začelo povečevati. Napovedi kažejo, da se bo prebivalstvo še naprej povečevalo naslednja tri leta in bo leta 2029 doseglo vrh pri 453,3 milijona, preden bo postopoma upadlo na 398,8 milijona do leta 2100.
To izhaja iz demografskih napovedi Eurostata, rezultati pa temeljijo na predpostavkah vzorcev plodnosti, umrljivosti in migracij v državah EU.
Delež otrok pade z 20 na 17 odstotkov
Med leti 2025 in 2100 naj bi se delež otrok, mladih in delovno aktivnega prebivalstva v skupnem prebivalstvu EU zmanjšal. Delež otrok in mladih (starih 0 do 19 let) naj bi se zmanjšal z 20 na 17 odstotkov, medtem ko naj bi delež delovno aktivnega prebivalstva (starih 20 do 64 let) do leta 2100 padel z 58 na 50 odstotkov.
Nasprotno pa naj bi se delež starejših starostnih skupin (65 let in več) povečal. Delež tistih, starih 65 do 79 let, naj bi se povečal s 16 odstotkov leta 2025 na 17 odstotkov leta 2100, medtem ko naj bi se delež tistih, starih 80 let in več, povečal za 10 odstotnih točk, s 6 na 16 odstotkov.
Populacijska piramida kaže staranje
Populacijska piramida EU za leto 2025 prikazuje družbo z dolgo življenjsko dobo, nizko umrljivostjo in nizko stopnjo rojstev. Prebivalstvo je pretežno sestavljeno iz delovno aktivnih ljudi, starejših od 50 let, medtem ko so deleži mladih, mlajših od 20 let, precej manjši.
Do leta 2100 piramida kaže premik proti krčenju prebivalstva z naraščajočim deležem ljudi v starejših starostnih skupinah ter upadajočim mladim prebivalstvom in delovno aktivno populacijo.
Izzivi za socialne sisteme
Demografske spremembe bodo predstavljale pomemben izziv za socialne sisteme evropskih držav. Zmanjšanje deleža delovno aktivnega prebivalstva ob hkratnem povečanju deleža starejših bo povečalo pritisk na pokojninske sisteme, zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo.
Razmerje med delovno aktivnim in upokojenskim prebivalstvom se bo občutno poslabšalo, kar bo zahtevalo strukturne reforme socialnih sistemov ter morebitne prilagoditve pokojninske starosti in sistemov financiranja socialnih programov.
