Pri 56 megavatih bo en podatkovni center porabil skoraj toliko elektrike kot celoten Kragujevac

En sam velik podatkovni center bi v Srbiji pri polni zmogljivosti 56 megavatov porabil skoraj toliko elektrike kot celotno mesto, v katerem stoji. Branimir N. Grgur, profesor na Tehnološko-metalurški fakulteti Univerze v Beogradu, opozarja, da bi razmah umetne inteligence in oblačnih storitev lahko resno obremenil srbski elektroenergetski sistem. Svoje ocene je predstavil v analizi za portal Biznis.rs.

Največji državni podatkovni center v Srbiji stoji v Kragujevcu in ima po profesorjevih besedah okoli 14 MW priključne moči. Pri celoletnem delovanju s polno zmogljivostjo bi porabil približno 123 GWh elektrike na leto, kar je okoli 0,34 odstotka celotne srbske proizvodnje. Pri širitvi na 40 MW bi letna poraba narasla na okoli 350 GWh, pri največji zmogljivosti 56 MW pa na skoraj 500 GWh, kar bi ustrezalo med 1 in 1,4 odstotka domače proizvodnje.

Kragujevac brez podatkovnega centra po Grgurjevih izračunih porabi med 400 in 550 GWh elektrike letno, sedanji center s 14 MW pa je skupno mestno obremenitev že povečal za približno četrtino. Ob širitvi na 40 MW bi se ta dvignila za okoli 70 odstotkov, pri 56 MW pa bi se poraba centra približala porabi celotnega mesta.

Profesor opozarja, da bi lahko vsi veliki podatkovni centri v Srbiji v naslednjem desetletju skupaj porabili med 1 in 2 TWh elektrike na leto, kar je med 3 in 6 odstotki sedanje celotne srbske proizvodnje. Za primerjavo navaja, da termoelektrarni TENT A in TENT B skupaj proizvedeta med 18 in 22 TWh na leto, prihodnji center pa bi porabil okoli 2,5 odstotka njune proizvodnje oziroma približno 4,5 odstotka letne proizvodnje hidroelektrarnega sistema Đerdap.

Poleg obremenitve omrežja profesor izpostavlja toplotne učinke. Skoraj vsa elektrika, ki jo strežniki porabijo, se pretvori v toploto, zato taki objekti postanejo resni urbanistični in ekološki dejavniki: segrevajo zrak, zahtevajo močnejše hlajenje in večjo porabo vode ter ustvarjajo lokalne toplotne otoke, zlasti v poletnih mesecih.

Srbija obenem v zadnjih letih vse pogosteje prehaja iz izvoznika v uvoznika elektrike, predvsem pozimi in v sušnih obdobjih. V kritičnih dneh mora po Grgurjevih navedbah uvoziti med 500 in 1.500 MW moči, skupni energetski primanjkljaj pa ob remontih, okvarah in koničnih obremenitvah doseže med 1 in 3 TWh na leto. Proizvodnja iz obnovljivih virov medtem še ne dohaja pričakovane rasti digitalne infrastrukture: veter v Srbiji proizvede med 1,6 in 2 TWh letno, prispevek sončnih elektrarn pa znaša med 0,15 in 0,3 TWh.

Grgur ob tem opozarja na načrtovano reverzibilno hidroelektrarno Bistrica z močjo med 628 in 660 MW, ki bi lahko proizvedla med 1 in 1,5 TWh elektrike na leto. Po njegovih ocenah bi bila skoraj celotna proizvodnja takega objekta ob nadaljevanju sedanjega trenda lahko namenjena prav napajanju podatkovnih centrov.

Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) so podatkovni centri leta 2024 v svetovnem merilu porabili okoli 415 TWh elektrike oziroma približno 1,5 odstotka svetovne porabe, do leta 2030 pa naj bi se ta poraba v osnovnem scenariju več kot podvojila na približno 945 TWh, to je tik pod tremi odstotki svetovne porabe. Do leta 2035 bi lahko dosegla okoli 1.200 TWh, glavno gonilo rasti pa je umetna inteligenca.

Profesor sklene, da nekateri evropski energetski koncerni, med njimi Engie, RWE in Enel, zaradi velikih potreb po energiji in hlajenju že razmišljajo o pretvorbi starih premogovnih in plinskih elektrarn v podatkovne centre, s čimer bi se izognili stroškom njihovega zapiranja. Tehnološki velikani, kot sta Amazon in Microsoft, na takih lokacijah dobijo hiter dostop do elektroenergetskega omrežja in velikih količin vode za hlajenje strežnikov.