Pri Fedu 16 od 18 za nov dvig obresti, ECB brez zaveze

Šestnajst od osemnajstih udeležencev zasedanja odbora ameriške centralne banke za odprti trg ocenjuje, da bi morala biti ključna obrestna mera ob koncu leta višja od sedanje, Evropska centralna banka pa se glede naslednjega koraka ne zavezuje. Fed za letos napoveduje inflacijo brez hrane in energije pri 3,4 odstotka, strokovnjaki ECB pa jo napovedujejo pri 2,5 odstotka.

Fed je 16. septembra soglasno zvišal ciljni razpon ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk na 3,75 do 4,00 odstotka, prvič po juliju 2023. V projekcijah, objavljenih isti dan, je sredino razpona ob koncu leta pri 4,125 odstotka, kar ustreza še enemu dvigu, postavilo dvanajst udeležencev. Štirje so jo postavili pri 4,375 odstotka, kar ustreza dvema dvigoma, dva pa sta jo pustila pri sedanjih 3,875 odstotka. Mediana projekcij za konec leta se je s 3,8 odstotka v junijskih projekcijah zvišala na 4,1 odstotka. Predsednik Feda Kevin Warsh lastne projekcije ni oddal, na novinarski konferenci pa je dejal, da se ne ukvarja z napovedovanjem prihodnjih odločitev.

Warsh je ocenil, da je bila skupna inflacija PCE avgusta okoli 3,6-odstotna, osnovna pa okoli 3,2-odstotna, in dodal, da preveč kategorij še vedno beleži rast cen nad tremi odstotki. Na vprašanje o nafti je odgovoril: „Ne moremo vplivati na nobeno posamezno ceno, niti na ceno nafte niti na cene hrane v trgovini. Lahko pa zagotovimo, in to bomo storili, da se spremembe relativnih cen ne razširijo.“ Predsednik Zvezne rezervne banke Kansas City Jeffrey Schmid je dva dni pozneje v govoru v Vailu v Koloradu po poročanju agencije Reuters dejal, da so višje cene nafte pomemben vzrok visoke inflacije, a ne edini.

ECB je 10. septembra, drugič letos, zvišala ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa od 16. septembra znaša 2,50 odstotka. Svet ECB je v izjavi o denarni politiki zapisal: „Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.“ Predsednica ECB Christine Lagarde je na novinarski konferenci v Berlinu dejala, da na seji o prihodnji poti obrestnih mer sploh niso razpravljali. V izjavi je zapisano tudi: „V sedanji fazi plače ne kažejo pomembnega odzivanja na energetski šok.“

Eurostat je 17. septembra objavil, da je bila inflacija v evrskem območju avgusta 3,2-odstotna, k njej pa sta največ prispevali storitve z 1,43 in energija z 1,29 odstotne točke. Fed spremlja indeks cen osebne potrošnje, ECB pa harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, ki iz osnovne inflacije izloča tudi alkohol in tobak, zato kazalnika nista povsem primerljiva.

ECB je obrestne mere letos zvišala dvakrat, junija in septembra, skupaj za 50 bazičnih točk, Fed pa jih je zvišal enkrat. Projekcijo osnovne inflacije je ECB za leto 2027 zvišala z 2,5 na 2,6 odstotka, za leto 2028 pa z 2,2 na 2,3 odstotka. Po izjavi ECB bo osnovna inflacija „predvidoma še naprej naraščala do začetka leta 2027 in ostala povišana v preostanku leta“.

Ciljni razpon Feda je po septembrskih odločitvah za 1,25 do 1,50 odstotne točke nad obrestno mero ECB za odprto ponudbo mejnega depozita. Warsh je na vprašanje o odločitvah ECB odgovoril, da jih ne bo vnaprej presojal, kot tudi sam tujih centralnih bank ne prosi, naj vnaprej presojajo odločitve Feda. Ameriški urad za ekonomske analize bo podatke o cenah osebne potrošnje za avgust objavil 30. septembra.