Proračun za 2027 predvideva 330 milijonov evrov manj za transferje gospodinjstvom, Fiskalni svet pa ne najde podlage

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom predlog državnega proračuna za leto 2027 namenja 1,9 milijarde evrov, kar je 14,9 odstotka oziroma okoli 330 milijonov evrov manj kot letos, je v ponedeljek v oceni proračunskih dokumentov zapisal Fiskalni svet. V obrazložitvah proračuna po oceni Fiskalnega sveta podlage za tolikšno znižanje niso predstavljene. Vlada v obrazložitvah navaja, da se bodo transferji uskladili z letošnjo inflacijo, ki bo po napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) ob koncu leta znašala 3,7 odstotka. Ker podatkov o spremembah višine pravic ni, Fiskalni svet sklepa, da bi vlada večino znižanja dosegla z manjšim številom upravičencev.

Denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, otroški dodatek, starševsko nadomestilo, denarna socialna pomoč in osebna asistenca skupaj pomenijo več kot dve tretjini vseh transferjev gospodinjstvom. Pri teh petih pravicah bi se moralo po oceni sveta število upravičencev zmanjšati za petino do tretjino. Tolikšno zmanjšanje bi bilo v enem letu podobno obsežno kot 17,4-odstotno znižanje, ki ga je država po uveljavitvi zakona za uravnoteženje javnih financ dosegla v treh letih med letoma 2012 in 2015.

Stroški dela v državnem proračunu naj bi se prihodnje leto znižali za 2,9 odstotka oziroma 160 milijonov evrov, transferji za stroške dela v javnih zavodih, predvsem s področij šolstva, znanosti in kulture, pa za 6,2 odstotka oziroma okoli 200 milijonov evrov. UMAR ob nadaljnjem izvajanju plačne reforme pričakuje, da se bo povprečna plača v javnem sektorju prihodnje leto zvišala za 6,5 odstotka. Razkorak med predlogom proračuna in izračunom pri nespremenjeni zaposlenosti Fiskalni svet ocenjuje na več kot 500 milijonov evrov.

Podjetja plačujejo davek od dohodkov pravnih oseb po stopnji, ki je od leta 2024 višja za tri odstotne točke, prihodki iz te razlike pa so po zakonu o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev namenski vir Sklada za obnovo Slovenije. Po ugotovitvah sveta proračunski dokumenti predvidevajo, da se ti prihodki v letih 2027 in 2028 ne bodo več odvajali v sklad. Stopnja naj bi ostala zvišana, ti prihodki pa naj bi se stekali v integralni del državnega proračuna ter v projekcijah za obe leti znižali primanjkljaj za okoli 150 milijonov evrov. Prihodki iz davka od dohodkov pravnih oseb naj bi se prihodnje leto zvišali za 12,4 odstotka, na 2,06 milijarde evrov.

Če vlada ukrepov, ki jih predpostavlja predlog proračuna, ne bi izvedla, bi bil primanjkljaj državnega proračuna tako leta 2027 kot leta 2028 po oceni sveta višji za več kot milijardo evrov, kar je približno polovica zdaj načrtovanega primanjkljaja. Vlada za leto 2028 načrtuje, da bo primanjkljaj sektorja država znašal 2,3 odstotka BDP, Fiskalni svet pa ga ob nespremenjenih politikah ocenjuje na skoraj štiri odstotke BDP. Scenarij brez dodatnih ukrepov po oceni sveta povečuje verjetnost uvedbe postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem zoper Slovenijo.

Minister za finance Andrej Šircelj je 6. oktobra ob predstavitvi predlogov proračunov v Državnem zboru povedal, da bo primanjkljaj državnega proračuna prihodnje leto znašal 2,3 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP, leta 2028 pa se bo znižal za skoraj 600 milijonov evrov. “Javne finance je treba urejati v dobrih časih, da zdržijo v slabih,” je poudaril minister. Vlada je v sporočilu ob predstavitvi navedla, da rast prihodkov izhaja iz zaposlenosti, potrošnje in uspešnega poslovanja podjetij, ne iz novih davkov, in da se bodo davčne olajšave in dohodninska lestvica uskladile z rastjo cen. Za mlade je vlada napovedala olajšavo v višini 3.000 evrov. Investicije države se bodo po ministrovih besedah prihodnje leto povečale za 38 odstotkov, na 3,3 milijarde evrov.

Na prihodkovni strani Fiskalni svet opozarja tudi na prodajo stavb in prostorov, iz katere predlog proračuna predvideva 303 milijone evrov prihodkov v letu 2027 in 106 milijonov evrov v letu 2028. Največ, 23 milijonov evrov, je država s prodajo stavb iztržila leta 2022, dolgoletno povprečje pa znaša 10 milijonov evrov na leto. Prihodki od DDV in dohodnine bi lahko bili leta 2028 po oceni sveta nižji za okoli 400 milijonov evrov od načrtovanih.

Zakon o javnih financah določa, da vlada Državnemu zboru predloži predloge zakonov, ki so potrebni za izvedbo državnega proračuna. Ukrepi, na katerih temelji načrtovano znižanje odhodkov, po ugotovitvah Fiskalnega sveta še niso bili sprejeti oziroma javno predstavljeni.