Protesti mladih se širijo po Evropi, francoski trgovci štejejo več kot milijardo evrov izgube

Protesti mladih, sindikatov in najemnikov so do konca oktobra zajeli devet držav EU, francoski trgovci pa po oceni gospodarske zbornice štejejo že več kot milijardo evrov izgube, poroča agencija Reuters. Draginja, nedostopna stanovanja in slabe javne storitve so na ulice pognali dijake v Parizu, sindikate v Rimu, najemnike v Lizboni in mlade v Berlinu, najvišjo ceno pa za zdaj plačuje Francija. Razlika med donosnostjo francoske in nemške desetletne državne obveznice je 20. oktobra presegla 150 bazičnih točk in dosegla najvišjo raven od januarja 2012, sta v analizi zapisali strateginji družbe J.P. Morgan Asset Management Lilia Peytavin in Marcella Chow. Donosnost francoske obveznice se je v ponedeljek, 19. oktobra, po nemirih ob koncu tedna zvišala s približno 4,80 na okoli 4,94 odstotka.

“Ljudje očitno protestirajo zaradi življenjskih stroškov, cen dizla in goriv, predvsem pa zaradi stanovanjskih stroškov, ki se močno zvišujejo po vsej Evropi, še posebej na Portugalskem,” je za CNBC dejal portugalski finančni minister Joaquim Miranda Sarmento. Letna inflacija v evrskem območju se je po podatkih Eurostata s 3,2 odstotka avgusta zvišala na 3,8 odstotka septembra, energenti pa so se v letu dni podražili za 18,9 odstotka. Evropska centralna banka je obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita junija in septembra zvišala, vsakič za četrt odstotne točke, 29. oktobra pa jo je ohranila pri 2,5 odstotka in zapisala, da nadaljnja rast cen energije povečuje tveganja za višjo inflacijo in nižjo gospodarsko rast.

Protestnikov ne povezuje nobena skupna organizacija. V Franciji so proteste septembra začeli dijaki zaradi pomanjkanja učiteljev in dotrajanih šol, pridružili pa so se jim sindikati in obujeno gibanje rumenih jopičev. Francosko notranje ministrstvo je 17. oktobra naštelo 550.000 udeležencev, 24. oktobra 410.000, 31. oktobra pa 320.000. V Italiji je sindikalna zveza USB 30. oktobra organizirala splošno stavko proti draginji in vojni ter udeležbo ocenila na okoli 1,5 milijona ljudi. Prevozniki na Siciliji in v Kalabriji so sredi oktobra stavkali zaradi cene dizla, ki je presegla 2,25 evra za liter. V Nemčiji je mladinska pobuda Gen Z regelt 31. oktobra na ulice več kot 30 mest pripeljala več kot 100.000 ljudi, so organizatorji sporočili nemški tiskovni agenciji dpa. V Madridu, Lizboni in Portu so protestniki postavili šotorske tabore v protest proti visokim cenam stanovanj, dijaki in študenti pa so protestirali še v Bruslju, na Dunaju, v Atenah in v Dublinu.

Strateginji družbe J.P. Morgan AM kot glavni vir francoske ranljivosti navajata javne finance, nemiri pa so po njuni oceni razprodajo obveznic le sprožili. Francija je imela lani po podatkih Eurostata javnofinančni primanjkljaj v višini 5,1 odstotka BDP, njen javni dolg pa je dosegel 115,6 odstotka BDP. Italija je imela primanjkljaj v višini 3,1 odstotka BDP, Španija 2,4 odstotka BDP, Portugalska pa presežek v višini 0,7 odstotka BDP. Ekonomisti družbe Apollo Global Management so v začetku oktobra opozorili, da je Francija edina država skupine G7, katere javni dolg v razmerju do BDP presega raven iz časa pandemije. Portugalski finančni minister Sarmento je za CNBC dejal tudi, da je Portugalska v trdnejšem javnofinančnem položaju in ima veliko manj dolga kot Francija.

Že pred nemiri 17. in 18. oktobra se je donosnost francoske desetletne obveznice od začetka leta zvišala za okoli 135 bazičnih točk, borzni indeks CAC 40 pa je v tem času izgubil več kot osem odstotkov, kažejo podatki družbe J.P. Morgan AM. Charlotte de Montpellier, višja ekonomistka banke ING za Francijo in Švico, je za CNBC dejala, da nemiri krepijo vtis, da bo vsaka prihodnja vlada težko izpeljala potrebne reforme in varčevalne ukrepe. Po njenih besedah je banka ING za Francijo že pred tem pričakovala le 0,3-odstotno gospodarsko rast letos in 0,6-odstotno prihodnje leto.

Delnica trgovske verige Carrefour je 21. oktobra po poročanju Reutersa izgubljala okoli deset odstotkov in se približevala največjemu enodnevnemu padcu od marca 2020, potem ko je družba dan prej znižala letne cilje. Finančni direktor Carrefourja Matthieu Malige je učinek nemirov na poslovni izid iz poslovanja ocenil na 80 do 200 milijonov evrov. Bonitetna agencija Morningstar DBRS je 19. oktobra ocenila, da zavarovane škode po nemirih 17. oktobra ne bodo presegle 1,2 milijarde evrov, če se nasilje ne bo ponovilo. “Nemiri imajo z vidika zavarovalništva vse bolj značilnosti naravnih katastrof,” je v oceni agencije navedel Marcos Alvarez, njen globalni vodja za zavarovalništvo.

Strateginji družbe J.P. Morgan AM ocenjujeta, da prelivanje učinkov na preostali del Evrope za zdaj ostaja omejeno. Po njuni oceni se cene prilagajajo predvsem na francoskem trgu, ponovitve krize evrskega območja iz let 2011 in 2012 pa za zdaj ne vidita. Ekonomisti družbe Apollo Global Management so zapisali, da bo ključno, ali bo razprodaja ostala omejena na Francijo ali se bo razširila na druge države evrskega območja. Bonitetna agencija Moody’s je 23. oktobra Franciji ohranila bonitetno oceno Aa3 z negativnimi obeti, čeprav je po poročanju Reutersa večina analitikov pričakovala znižanje. Predsednica ECB Christine Lagarde razmer v Franciji ni neposredno komentirala, na novinarski konferenci 29. oktobra pa je dejala, da ima banka na voljo instrumente, če bi neupravičena in neurejena gibanja na trgih ogrozila nemoten prenos denarne politike. Francoska narodna skupščina bo o prihodkovnem delu proračuna za leto 2027 glasovala 3. novembra, o celotnem predlogu pa 17. novembra. Za 20. november so vseevropske proteste napovedali nemški organizatorji, splošno stavko pa je za isti dan razglasila italijanska sindikalna zveza CGIL.

V Srbiji in Albaniji neodvisno od tega vala potekata politična boja za oblast, v katerih so študenti glavna sila. V Albaniji se je gibanje, ki se je maja začelo kot protest proti načrtovanemu luksuznemu letovišču na zavarovanem otoku Sazan, oktobra s pridružitvijo dijakov in študentov prelevilo v zahtevo po odstopu premierja Edija Rame, ki je za Reuters dejal, da ne bo odstopil. V Srbiji je gibanje, ki je nastalo po nesreči, v kateri se je novembra 2024 zrušil nadstrešek železniške postaje v Novem Sadu, prešlo z ulic na volišča. Študentska lista je na predčasnih parlamentarnih volitvah 25. oktobra po preliminarnih izidih Republiške volilne komisije dobila 52,7 odstotka glasov in 140 od 250 poslanskih sedežev.