Gospodarske družbe v dejavnosti kmetijstva, lova, gozdarstva in ribištva so leto 2025 sklenile z neto čistim dobičkom 21,7 milijona evrov, kaže analiza, ki jo je za Lider.si opravila bonitetna hiša CompanyWall na podlagi evidenc AJPES. Dodana vrednost panoge je bila za štiri odstotke višja kot leto prej. S presežkom poslujejo tudi zadruge, ki odkup organizirajo. Enainšestdeset zadrug v tej dejavnosti je ustvarilo 457.000 evrov čistega dobička, za četrtino več kot leto prej. Večji del zadružnega prometa teče skozi trgovino, kjer so tako razvrščene zadruge lani iztržile 924,6 milijona evrov prihodkov.
Pridelovalca pšenice v teh številkah ni. Večina slovenske pšenice zraste na družinskih kmetijah, ki letnih poročil ne oddajajo in jih statistika poslovanja ne zajame. Del verige, ki zrno odkupuje, predeluje in prodaja, je lani posloval v plusu, cena na njivi pa ostaja pod stroški.
Po modelnih izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije se stroški pridelave pšenice pri pridelku šest ton na hektar zadnja leta gibljejo okoli 260 evrov na tono. Pomurski odkupovalci so v zadnjih sezonah odkupovali po 165 do 212 evrov na tono, letos bliže spodnjemu robu. Pri ceni okoli 180 evrov pridelovalec za tono pšenice iztrži približno 80 evrov manj od stroškov pridelave.
Odkupna cena se ravna po pariški borzi Euronext, evropski referenci za mlinsko pšenico od Španije do Črnega morja, in je bila sredi junija v spodnjem delu lanskega razpona. Cena ostaja nizka, ker so silosi v širši regiji polni, med drugim na Madžarskem in v Srbiji, na trgu pa je tudi ukrajinska pšenica. Slovenski pridelovalec prodaja po tej svetovni ceni, gnojila, gorivo in delo pa plačuje doma, kjer cene niso padle.
Odkupovalci zavračajo očitek, da bi lahko plačali več. Mlini in zadruge se sklicujejo na poceni uvoženo pšenico in moko ter na lastne marže. Dobiček ustvarjajo z razpršeno trgovino, v kateri je zrno ena od mnogih postavk. Povpraševanje pekovske industrije po domači pšenici ostaja nizko, nekaj zanimanja ohranjajo mlini.
| KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO, POSLOVNO LETO 2025 | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Skupina subjektov | Število | Zaposleni | Prihodki skupaj (mio EUR) | Dodana vrednost (mio EUR) | Neto čisti izid (mio EUR) |
| Gospodarske družbe | 457 | 2.562 | 514,7 | 160,7 | +21,7 |
| Zadruge | 61 | 173 | 64,2 | 6,8 | +0,5 |
| Skupaj | 518 | 2.735 | 578,9 | 167,5 | +22,2 |
 Analiza CompanyWall za Lider.si na podlagi evidenc AJPES | |||||
Pred padcem cen se pridelovalec ne more zavarovati na borzi, pridelka ne razprši po dejavnostih kot zadruga in nima kupca, na katerega bi nižjo ceno prenesel. Kmet, ki pridelavo pšenice opusti, zmanjša domačo samooskrbo. Slovenija pri žitih dosega okoli 80-odstotno samooskrbo, pri sami pšenici nižjo, večino krušne pšenice uvozi, kažejo podatki SURS. Posejane površine s pšenico so se v treh desetletjih skrčile s skoraj 40.000 na manj kot 27.000 hektarjev.
Tudi najvišja cena mlinske pšenice na Euronextu v preteklem letu, 218 evrov na tono, ni dosegla stroškov pridelave.
