Kdor bo letos v Pomurju ali Podravju požel pšenico, jo bo prodal z izgubo. Stroški pridelave so po izračunih pridelovalcev med 280 in 290 evri na tono, odkupna cena pa sledi cenam na borzi, te so trenutno okoli 205 evrov. Ob povprečnem pridelku okoli pet ton na hektar znaša izguba približno 400 evrov na vsak hektar. Pridelovalci pšenice so v izgubi že četrto leto zapored, opozarja Franc Küčan, predsednik komisije za pripravo izhodišč za letošnji odkup in podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije. Letošnji pridelek naj bi bil zaradi spomladanskega snega, suše, zmrzali in toče manjši za najmanj 30 odstotkov, najbolj na Podravskem in deloma v Prekmurju.
Odkupna cena se ravna po pariški borzi Euronext, ki velja za evropsko referenčno ceno mlinske pšenice od Španije do Črnega morja, in je bila sredi junija blizu spodnjega roba lanskega razpona. Cena ostaja nizka, ker so silosi v širši regiji polni, med drugim na Madžarskem in v Srbiji, na trgu pa je tudi ukrajinska pšenica. Slovenski pridelovalec prodaja po tej svetovni ceni, gnojila, gorivo in delo pa plačuje doma, kjer cene niso padle.
Gospodarske družbe v dejavnosti kmetijstva, lova, gozdarstva in ribištva so leto 2025 sklenile z neto čistim dobičkom 21,7 milijona evrov, kaže analiza, ki jo je za Lider.si opravila bonitetna hiša CompanyWall na podlagi evidenc AJPES. Njihova dodana vrednost je bila za štiri odstotke višja kot leto prej. S presežkom poslujejo tudi zadruge, ki odkup organizirajo. Enainšestdeset zadrug v tej dejavnosti je ustvarilo 457.000 evrov čistega dobička, za četrtino več kot leto prej. Večji del zadružnega prometa teče skozi trgovino, kjer so tako razvrščene zadruge lani iztržile 924,6 milijona evrov prihodkov. Pridelovalca pšenice v teh številkah ni. Večina slovenske pšenice zraste na družinskih kmetijah, ki letnih poročil ne oddajajo in jih statistika poslovanja ne zajame. Del verige, ki zrno odkupuje, predeluje in prodaja, je posloval v črnem, cena na njivi pa ostaja pod stroški.
| KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO, POSLOVNO LETO 2025 | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Skupina subjektov | Število | Zaposleni | Prihodki skupaj (mio EUR) | Dodana vrednost (mio EUR) | Neto čisti izid (mio EUR) |
| Gospodarske družbe | 457 | 2.562 | 514,7 | 160,7 | +21,7 |
| Zadruge | 61 | 173 | 64,2 | 6,8 | +0,5 |
| Skupaj | 518 | 2.735 | 578,9 | 167,5 | +22,2 |
 Analiza CompanyWall za Lider.si na podlagi evidenc AJPES | |||||
Odkupovalci zavračajo očitek, da bi lahko plačali več. Mlini in zadruge se sklicujejo na poceni uvoženo pšenico in moko ter na lastne marže; pomurski odkupovalci so v zadnjih sezonah odkupovali po 165 do 212 evrov na tono in to označili za zgornjo mejo, ki jim jo dopušča prodaja izdelkov. Dobiček ustvarjajo z razpršeno trgovino, v kateri je zrno le ena od mnogih postavk. Povpraševanje pekovske industrije po domači pšenici ostaja nizko, nekaj zanimanja ohranjajo mlini.
Pred padcem cen se pridelovalec ne more zavarovati na borzi, pridelka ne razprši po dejavnostih kot zadruga in nima kupca, na katerega bi nižjo ceno prenesel. Po štirih letih izgub Küčan sprašuje, ali se pšenica v kolobarju sploh še izplača. Kmet, ki to vprašanje razreši z opustitvijo, zmanjša domačo pridelavo pšenice. Slovenija pri žitih dosega okoli 80-odstotno samooskrbo, pri sami pšenici precej nižjo; večino krušne pšenice uvozi, kažejo podatki SURS. Posejane površine s pšenico so se v treh desetletjih skrčile s skoraj 40.000 na manj kot 27.000 hektarjev.
Eden redkih vzvodov, ki bi ceno na njivi lahko dvignil, je shema izbrana kakovost, a ta po oceni komisije ne dosega pričakovanj. Nevarnost je, da letos vanjo ne bo vključenih predvidenih 9.000 ton, kar bi se poznalo pri ponudbi moke in pekovskih izdelkov v prihodnji sezoni. O rešitvah za letošnjo sezono in jesensko setev se bo komisija v prihodnjih tednih pogovorila z ministrom za kmetijstvo Janezom Ciglerjem Kraljem.
Mlinska pšenica je na borzi Euronext v zadnjem letu nihala med 170 in 218 evri na tono. Tudi najvišja cena v tem razponu, 218 evrov, je pod spodnjo mejo stroškov pridelave.
