SBITOP že 95 odstotkov poti nazaj do predvojne ravni, vseh osem delnic v zelenem

Ljubljanska borza je v ponedeljek opravila 95 odstotkov poti nazaj do ravni, na kateri je bila pred začetkom vojnih operacij v Hormuški ožini konec februarja. SBITOP je poskočil za 0,52 odstotka, na 2.975,02 točke, kar je le 14,51 točke pod zaključkom 2.989,53 iz 27. februarja, in to na dan, ko je Stoxx 600 izgubil odstotek vrednosti, Dow Jones pa 557 točk, po tem, ko so iranski projektili prvič od premirja zadeli infrastrukturo v Združenih arabskih emiratih.

Vseh osem delnic na prvi kotaciji je ponedeljek sklenilo z rastjo. V Frankfurtu, Parizu in Milanu so se indeksi obrnili navzdol takoj, ko je med dopoldanskim trgovanjem prišla vest o iranskih raketah na naftno vozlišče Fujairah v Emiratih in o brezpilotnem napadu na tanker v bližini Hormuške ožine. Po podatkih Trading Economics je nafta Brent med trgovanjem presegla 114 dolarjev za sod, kar je bilo največ od maja 2022. S&P 500 je zdrsnil za 0,41 odstotka, na 7.200,75 točke, dan po tem, ko je v petek postavil rekordno vrednost. Na vse to se je Trumpova petkova napoved o zvišanju carin na evropske avtomobile na 25 odstotkov naložila kot dodatna utež, Stoxx 600 pa je ob koncu dneva beležil odstotek izgube.

Ljubljana je na te tokove odreagirala tako, kot reagira že od sredine marca – z zamudo in občutno manjšo amplitudo. Podjetja na prvi kotaciji, od farmacevta Krke do zavarovalnice Triglav, poslujejo pretežno na domačem in srednjeevropskem trgu, kjer Hormuška ožina ne določa cen vhodnih surovin in kjer 25-odstotne ameriške carine na avtomobile ne zadevajo nobenega od kotiranih podjetij. Edini neposredni kanal, skozi katerega vojna v Perzijskem zalivu sega na Ljubljansko borzo, je cena nafte, in ta kanal je v ponedeljek deloval v prid delničarjem Petrola.

Delnica naftnega trgovca je pridobila 1,47 odstotka in se povzpela na 55,40 evra, zdaj 4,5 odstotka nad predvojno ravnjo. Petrol s svojo regionalno mrežo bencinskih servisov višje nabavne cene z zamikom prenese v maloprodajo, maloprodajne marže pa so v času cenovnih skokov po izkušnjah iz leta 2022 dejansko naraščale. Promet z delnico je bil sicer skromen, le 66.750 evrov, gibanje pa so poganjala majhna naročila, ne institucionalni tokovi.

Ponedeljkov promet je obvladovala Krka; v rednem trgovanju je 6.266 lotov zamenjalo lastnika po povprečni tehtani ceni 244,68 evra, poleg tega pa je bil sklenjen še paketni posel – 1.440 delnic po 244 evrov, skupaj 351.360 evrov. S skupno 1,88 milijona evrov prometa je novomeški farmacevt ustvaril dve tretjini vsega delniškega prometa na borzi, ki je v ponedeljek dosegel 2,84 milijona evrov. Tečaj je ob zaprtju znašal 245 evrov. Na portalu Ljubljanske borze je družba istega dne objavila, da je med 24. in 30. aprilom odkupila 3.332 lastnih delnic po povprečni ceni 243,22 evra na delnico, za skupno 810.672 evrov. Odkupi so del programa, s katerim je Krka od julija 2023 delež lastnih delnic zvišala na 7,66 odstotka. Predlog uprave za skupščino 9. julija predvideva dividendo 9,10 evra bruto na delnico, kar je desetino več kot lani in ob ponedeljkovem tečaju pomeni 3,7-odstotni dividendni donos.

NLB, ki jo dividendna sezona (predlaganih 6,92 evra bruto na delnico, presečni datum 19. junija) drži v središču pozornosti vlagateljev, je zrasla za 0,88 odstotka, na 228 evrov, 7,5 odstotka nad predvojno ravnjo. Zavarovalnica Triglav, ki med A-delnicami beleži najizrazitejše okrevanje od dna marca (tečaj je od predvojne ravni 116 evrov zdaj višji za 17 odstotkov, pri 136 evrih), je bila s 319.417 evri prometa druga najaktivnejša delnica dneva.

Med delnicami standardne kotacije je ob nenavadno visokem prometu 317.188 evrov pozornost pritegnila Salus. Delnica je med trgovanjem padla do 58 evrov, nato pa se popravila in ob zaprtju dosegla 61 evrov, z 2,40-odstotno izgubo. Vzajemna je nadaljevala padanje; minus 4,57 odstotka, na 1,67 evra, ob 16.984 lotih prometa.

Od dna pri 2.700 točkah sredi marca je SBITOP okrevanje pripeljal že do 275 točk. Če indeks v prihodnjih dneh prebije predvojno raven in se ustali nad njo, bo to prvič od začetka iranskih operacij, da bo Ljubljanska borza izbrisala ves vojni popust. V tednu, ki prinaša odločitve Feda, ECB in Bank of England, bo za Ljubljano ključno, ali bo nafta ostala nad 110 dolarji za sod ali se bodo razmere v Perzijskem zalivu pomirile, saj bi padec cene nafte pod 100 dolarjev pomenil, da Petrol izgubi vlogo lokomotive okrevanja, nasploh pa bi pocenitev nafte koristila evropskim borzam in s tem posredno tudi Ljubljani.