Slovenci letno zavržemo za 420 milijonov evrov hrane, kljub temu smo med varčnejšimi v EU

Danes (24. april) je slovenski dan brez zavržene hrane. Slovenija v vseh členih prehrambne verige letno zavrže 168.000 ton oziroma 79 kilogramov hrane na prebivalca. Po oceni vrednosti zavržene hrane to pomeni okoli 420 milijonov evrov letno. Kljub tej (visoki) številki so slovenska gospodinjstva med najmanj razsipnimi v celotni EU.

Po podatkih Statističnega urada za leto 2024 je doma vsak Slovenec dnevno zavrgel v povprečju 95 gramov hrane, od tega 31 gramov užitnega dela in 64 gramov neužitnega. To je na letni ravni okoli 35 kilogramov na osebo samo iz gospodinjstev, v absolutnih številkah pa 73.600 ton odpadne hrane iz gospodinjstev oziroma okoli 200 ton na dan.

Gostinstvo zavrže tretjino vsega

Gospodinjstva sicer ustvarijo največ odpadne hrane v absolutnih številkah, 44 odstotkov vsega, a pravi presežek je v gostinstvu in strežbi hrane, ki kljub manjšemu obsegu ustvari 32 odstotkov vse odpadne hrane. Proizvodnja hrane prispeva 15 odstotkov, trgovina pa 9 odstotkov.

Več kot polovica zavržene hrane nastane zunaj gospodinjstev, v gostinstvu, proizvodnji in trgovini, kjer so pritiski na marže največji in kjer je zavržena hrana tudi strošek poslovanja.

V EU smo med boljšimi

Primerjava z EU pokaže presenetljivo sliko. Po podatkih Eurostata za leto 2023 je bilo v EU povprečno zavrženih 129 kilogramov hrane na prebivalca, Slovenija pa je bila pri 79 kilogramih občutno pod povprečjem. V gospodinjstvih je Slovenija s 34 kilogrami na drugem mestu v EU, takoj za Španijo s 26 kilogrami. Za primerjavo zavrže Portugalska 122 kilogramov na gospodinjstvo, Romunija 103, Italija pa 98.

A dobri rezultati v gospodinjstvih so delno posledica metodologije in navad, ne nujno zavestnega varčevanja s hrano. Nizka številka za gospodinjstva je hkrati relevantna v luči tega, da so se cene hrane marca 2026 medletno zvišale za skoraj 3 odstotke, sadje in oreščki za 11 odstotkov, meso in mesni pripravki pa za 7 odstotkov.

Draga hrana, a še vedno konča v smeteh

Ko se hrana podraži, se njena zavržena vrednost sorazmerno poveča. Sadje, ki se je marca podražilo za 11 odstotkov, je hkrati ena od kategorij, ki se pogosteje zavrže zaradi pokvarljivosti. Meso, dražje za 7 odstotkov, je po vrednosti najdražja kategorija odpadne hrane.

Edini skupini, ki sta se pocenili, sta olja in maščobe za 4 odstotke ter sladkor in slaščice za 3 odstotke. Mleko, mlečni izdelki in jajca so se podražili za 2 odstotka.

420 milijonov evrov letno zavržene hrane je znesek, ki je večji od celotnega proračuna nekaterih slovenskih občin, in ki se vsako leto, ko cene hrane rastejo, tudi “sam od sebe” povečuje.