Evropska komisija danes predstavlja ciljni zakonodajni paket v okviru skupne kmetijske politike, s katerim bo kmetom v EU zagotovila 540 milijonov evrov neposredne pomoči zaradi rekordno visokih cen gnojil. Z dodelitvijo sredstev držav članic se bo skupaj mobiliziralo do 1,5 milijarde evrov. Paket je del akcijskega načrta za gnojila, ki ga je komisija sprejela 19. maja 2026.
Cene dušikovih gnojil so bile aprila 2026 za 71 odstotkov višje od povprečja leta 2024. Vzrok je zaprtje Hormuške ožine februarja 2026, ki je pretrgalo dobavne verige za amoniak, sečnino in fosfatna gnojila iz Zalivske regije, skozi katero poteka skoraj tretjina svetovne trgovine z gnojili.
Ciljni zakonodajni paket, ki ga komisija predstavlja danes, bo državam članicam omogočil večjo prilagodljivost pri upravljanju strateških načrtov skupne kmetijske politike. Neporabljena sredstva bo mogoče preusmeriti v nove likvidnostne sheme, predvidena je tudi večja prilagodljivost pri predčasnih izplačilih sredstev SKP.
Akcijski načrt komisije med kratkoročnimi ukrepi predvideva takojšnjo likvidnostno pomoč kmetom pred naslednjo setvenico, ciljni paket SKP z novo likvidnostno shemo ter večjo prilagodljivost za predčasna izplačila. Komisar za kmetijstvo Christophe Hansen je ob predstavitvi načrta v Evropskem parlamentu poudaril, da “prehranska varnost se začne z varnostjo pri gnojilih”.
Evropska komisija je začasno sprostila pravila o državnih pomočeh, kar državam članicam omogoča subvencioniranje do 70 odstotkov dodatnih stroškov goriva in gnojil za kmete, ribiče in cestne prevoznike. Vzporedno je komisija februarja 2026 predlagala začasne brezcarinske tarifne kvote za ključna dušikova gnojila, vključno z amonijakom in sečnino.
Preberite več:
Za Slovenijo, kjer so cene kmetijskih inputov aprila 2026 zrasle za 5,2 odstotka na mesečni ravni in 5,2 odstotka medletno, z energijo in mazivi navzgor za 22,5 odstotka mesečno in gnojili za 21,5 odstotka medletno, pomeni paket priložnost za aktivacijo dodatnih sredstev prek slovenskega strateškega načrta SKP. Ministrstvo za kmetijstvo bo moralo oceniti, katera od razpoložljivih shem je za slovenskega kmeta najdostopnejša.
